Individualne razlike v vedenju – osebnost psa

Psi se lahko prilagajajo novemu okolju in se učijo izražanja različnih vedenj v določenih situacijah. Kljub temu pasje vedenje v nekaterih pogledih ni tako prožno.

Primer je tipična nagnjenost k vzburjenemu stanju ali agresivnosti. Takšnim stabilnim dispozicijam lahko rečemo vedenjski stili psa, ki pa jih poimenujejo tudi kot temperament, individualnost, vedenjski sindromi ter zadnje čase kot osebnost živali. Kadar preučujemo osebnost ljudi, se osredotočamo na čustva, misli in prepričanja. To pri psih težko opazujemo. Trenutne raziskave so sicer pokazale obstoj različnih osnovnih čustev pri živalih kot tudi kognitivno obdelavo, ki bi lahko bila podobna človeškemu razmišljanju na manj zapleteni ravni. Osebnostne lastnosti bi tako lahko določili kot dispozicijske faktorje, ki redno in vztrajno določajo vedenje v različnih situacijah. Osebnosti psov se razlikujejo v njihovi prilagodljivosti različnim situacijam (preglednica 1). Določena osebnost psa je lahko zelo dobrodošla in prilagojena v enem primeru, isti pes pa je lahko v neki drugi situaciji povsem neprilagojen in povzroča velike probleme lastniku in okolici zaradi svojega tipičnega vedenja (Jensen, 2007; Svartberg, 2001a, 2004; Svartberg in Forkman, 2002).

Preglednica 1: Osebnost psa in prilagojenost na različne okoliščine (prirejeno po Svartberg in Forkman, 2002)

PLAHOST                                        POGUM

Vedenje proti neznani osebi

Nizek interes, izogibanje in zadržano vedenje

Visok pozitivni interes, igrivost in pogum

Tipično vedenje v nepoznanih ne-socialnih situacijah

Nestrpnost in strahopetnost, nizka stopnja raziskovanja

Samozavestnost in neustrašnost, visoka stopnja raziskovanja

Verjetnost uspeha v delovnih preizkušnjah

Nizka

Visoka

Pasme, pri katerih so imeli psi, namenjeni vzreji, visoke vrednosti na delovnih preizkušnjah, so v splošnem bolj igrivi kot pasme, katerih starši vzrejnih psov niso pogosto sodelovali na delovnih preizkušnjah. »Razstavne pasme« so bolj plahe kot pasme, kjer so razstavne lastnosti manj pomembne (Svartberg, 2005 a).

Individualne razlike v vedenju psov so še vedno zelo neraziskane. Dve največkrat opisani značilnosti pa sta agresivnost in plahost. Pri psih je kar nekaj vedenjskih vzorcev, ki jih povezujemo s plahostjo, kot so izogibanje, pobeg, nizka drža telesa z nizkim repom in poleženimi uhlji, drgetanje, slinjenje in oglašanje, kot je cviljenje. Raziskave so pokazale, da obstaja več tipov plahosti, in sicer ni nujno, da obstaja povezava med strahom pred socialnimi ali nesocialnimi dražljaji. Strah pred tujci ni nujno povezan s strahom pred nenadnimi glasnimi zvoki, kot sta pok in grmenje, ali pred neznanimi predmeti (Hsu in Serpell, 2003). Obstajata torej dva tipa reševanja problema v konfliktni situaciji. Pes lahko reagira z aktivno strategijo (pobeg ali boj) ali pasivno (»zamrznjenost« ali nepremičnost). Pavlov je razdelil pse na dva tipa: ekscitatornega (pospeševalni) in inhibitornega (zavirajoči).

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Avtor: prof. Urška Krivec

 

Objavljeno v prvi številki revije Kužek

Viri:

Gosling S.D., Kwan V.S.Y., John O.P. 2003. A dog’s personality: a cross-species comparative approach to evaluating personality judgements in dogs and humans. Journal of personality and social psychology, 85: 1161-1169
Hsu Y., Serpell J.A. 2003. Development and validation of a questionnaire for measuring behaviour and temperament traits in pet dogs. Journal of the American veterinary medical association, 223: 1293-1300
Jensen P. 2007. The behavioural biology of dogs. 1st edition. CABI: 266 str.
Miklosi A. 2007. Dog: behaviour, evolution and cognition. Oxford university press: 274 str.
Sheppard G.,  Mills D.S. 2002. The development of a psychometric scale for the evaluation of the emotional predispositions of pet dogs. International journal of comparative psychology, 15: 201-222
Strelau J. 1997. The contribution of Pavlov’s typology of CNS properties to personality research. European Psychologist, 2: 125-138
Svartberg K. 2001. Shyness-boldness predicts performance in working dogs. Applied animal behaviour science, 79: 157-174
Svartberg K. 2004. A comparison of behaviour in test and in everyday life: evidence of three consistent boldness-related personality traits in dogs. Applied animal behaviour science, 91: 103-128
Svartberg K., Forkman B. 2002. Personality traits in the domestic dog (Canis familiaris). Applied animal behaviour science, 79: 133-155
Svartberg K. 2005. Breed-typical behaviour in dogs – historical remnants or recent constructs? Applied animal behaviour science, 96: 293-313
Svartberg K. 2005. A comparison of behaviour in test and everyday life: evidence of three consistent boldness-related personality traits in dog. Applied animal behaviour science, 91: 103-128
Van den Berg L., Schilder M.B.H., Knol B.W. 2003. Behaviour genetics of canine aggression: behavioural phenotyping of golden retrievers by means of an aggression test. Behaviour genetics, 33: 469-483