Psi se lahko prilagajajo novemu okolju in se učijo izražanja različnih vedenj v določenih situacijah. Kljub temu pasje vedenje v nekaterih pogledih ni tako prožno.
Primer je tipična nagnjenost k vzburjenemu stanju ali agresivnosti. Takšnim stabilnim dispozicijam lahko rečemo vedenjski stili psa, ki pa jih poimenujejo tudi kot temperament, individualnost, vedenjski sindromi ter zadnje čase kot osebnost živali. Kadar preučujemo osebnost ljudi, se osredotočamo na čustva, misli in prepričanja. To pri psih težko opazujemo. Trenutne raziskave so sicer pokazale obstoj različnih osnovnih čustev pri živalih kot tudi kognitivno obdelavo, ki bi lahko bila podobna človeškemu razmišljanju na manj zapleteni ravni. Osebnostne lastnosti bi tako lahko določili kot dispozicijske faktorje, ki redno in vztrajno določajo vedenje v različnih situacijah. Osebnosti psov se razlikujejo v njihovi prilagodljivosti različnim situacijam (preglednica 1). Določena osebnost psa je lahko zelo dobrodošla in prilagojena v enem primeru, isti pes pa je lahko v neki drugi situaciji povsem neprilagojen in povzroča velike probleme lastniku in okolici zaradi svojega tipičnega vedenja (Jensen, 2007; Svartberg, 2001a, 2004; Svartberg in Forkman, 2002).
Preglednica 1: Osebnost psa in prilagojenost na različne okoliščine (prirejeno po Svartberg in Forkman, 2002)
PLAHOST POGUM | ||
Vedenje proti neznani osebi | Nizek interes, izogibanje in zadržano vedenje | Visok pozitivni interes, igrivost in pogum |
Tipično vedenje v nepoznanih ne-socialnih situacijah | Nestrpnost in strahopetnost, nizka stopnja raziskovanja | Samozavestnost in neustrašnost, visoka stopnja raziskovanja |
Verjetnost uspeha v delovnih preizkušnjah | Nizka | Visoka |
Pasme, pri katerih so imeli psi, namenjeni vzreji, visoke vrednosti na delovnih preizkušnjah, so v splošnem bolj igrivi kot pasme, katerih starši vzrejnih psov niso pogosto sodelovali na delovnih preizkušnjah. »Razstavne pasme« so bolj plahe kot pasme, kjer so razstavne lastnosti manj pomembne (Svartberg, 2005 a).
Individualne razlike v vedenju psov so še vedno zelo neraziskane. Dve največkrat opisani značilnosti pa sta agresivnost in plahost. Pri psih je kar nekaj vedenjskih vzorcev, ki jih povezujemo s plahostjo, kot so izogibanje, pobeg, nizka drža telesa z nizkim repom in poleženimi uhlji, drgetanje, slinjenje in oglašanje, kot je cviljenje. Raziskave so pokazale, da obstaja več tipov plahosti, in sicer ni nujno, da obstaja povezava med strahom pred socialnimi ali nesocialnimi dražljaji. Strah pred tujci ni nujno povezan s strahom pred nenadnimi glasnimi zvoki, kot sta pok in grmenje, ali pred neznanimi predmeti (Hsu in Serpell, 2003). Obstajata torej dva tipa reševanja problema v konfliktni situaciji. Pes lahko reagira z aktivno strategijo (pobeg ali boj) ali pasivno (»zamrznjenost« ali nepremičnost). Pavlov je razdelil pse na dva tipa: ekscitatornega (pospeševalni) in inhibitornega (zavirajoči).
Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.
Avtor: prof. Urška Krivec
Objavljeno v prvi številki revije Kužek
Viri:
