Dom brez psa ni dom

Septembrski dan, topel kot poletni, se počasi preveša v večer. Zrak diši po borovcih in val mi zalije noge. Nebo se obarva v odtenke rdeče in pri mojih nogah se naenkrat znajdeta palica in moker kožušček–še preden se dobro zavem se kepa dlak že stresa in zmoči tudi mene. Nasmehnem se: »Dobro Liza, samo še enkrat …« Zalučam palico med valove in komaj ubežim pljusku, ki sledi, ko se Liza zapodi za svojim plenom …

dom-brez-psa-ni-domLiza je k nama prišla julija, več kot leto in pol nazaj. Odraščala sem ob psu Donu, ki je zdaj že gospod v letih, in vedela sem, da tudi moj dom ne more biti dom brez psa – naučijo nas toliko stvari in nudijo toliko ljubezni! Do zadnje podrobnosti se spomnim dneva, ko sem spoznala Lizo. Društvu Lajka sem peljala ročno izdelane broške, ki so jih uporabili na svojih stojnicah. Sodelavec je zbolel in zaradi menjave skoraj ne bi šla na »usodni sestanek«. Pa sem šla in v soboto dopoldan je vame treščil moj »alter ego« v podobi shujšane kokeršpanjelke z dolgimi ušesi, malce žalostnimi očmi in vedno mahajočim repkom. Bilo je dogovorjeno, da popoldan odtačka v nov dom k potencialnim posvojiteljem. Po dobri uri druženja, ko je čepela pri meni v naročju, sem ji (hm, bolj za šalo kot za res) zašepetala na uho: »Če boš želela priti k meni, jim moraš nagajati in te bodo poslali nazaj …« In čez dva dni sem med nakupovanjem prejela klic; Liza je moja »navodila« vzela skoraj preveč resno in nagajala hišnemu mucku. V tistem trenutku so misli v mojih možganih begale desno in levo, se zaletavale v vse kotičke … Je že pravi čas za psa? Kdaj sploh je pravi čas za psa? Kako bo zadovoljna v stanovanju? Kje bo, ko sva v službi? Toliko dvomov, toliko veselja, toliko vsega. Prepričana sem bila zgolj v eno stvar –da se je to zgodilo z razlogom in da se bodo tudi tokrat stvari zložile, kot se morajo. Dobila bova novega družinskega člana. Pozabila sva na vso nakupljeno hrano in trgovino zapustila samo z novo ovratnico.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Petra Kordiš

(Petrine in Lizine vsakodnevne poti lahko spremljate na Instagramu: @pennyandherdog)

Objavljeno v devetindvajseti številki revije Kužek