Pred skoraj desetimi leti sem svojega trmastega višavčka želela vpisati v šolo za pse. Nekateri skrbniki pogumnih terierjev so se čudili ideji, saj naj bi to bilo namenjeno le tistim, ki jih ne moremo preprosto dvigniti v naročje. Drugi so me odpravili po principu Dantejevega reka “Opustite vsako upanje, tisti, ki vstopate”, češ da gre za trmasto pasmo. Danes se skrbniki vse bolj zavedamo pomena vzgoje psov. To ne zajema le učenja osnovnih ukazov, temveč celotno socializacijo naših kosmatincev. Vse več skrbnikov se odloči za vzgojo psa pod vodstvom strokovnjaka, v prijetnem okolju, kjer se kuža spozna tako z različnimi situacijami v okolju kot tudi z interakcijo z drugimi psmi. K doseganju želenih rezultatov pa lahko močno prispevamo prav mi sami.
- Izberimo pravega inštruktorja
Danes je ponudba šol za pse vse večja. Pri izbiri prave za nas in našega kužka nam lahko pomagajo znanci, spletni forumi in priporočila veterinarja. Ko opravimo ožji izbor, si pred končno odločitvijo lahko pomagamo tudi s pregledom referenc in izkušenj inštruktorja. K najlažji odločitvi pa pripomore obisk učne ure. Veliko šol ponuja brezplačno uvodno srečanje, na katerem se spoznamo z načinom in programom šolanja. Smiselno je izbrati tisto, ki nam omogoča, da v celotnem procesu aktivno sodelujemo tudi sami, četudi se morda zdi preprosteje kužka prepustiti strokovnjaku ali sodelovati zgolj kot opazovalec.
- Učenje = užitek
V prvih urah se bo kuža učil predvsem najbolj osnovnih ukazov, kot so lezi, sedi in pridi sem. Četudi se trmast višavček prvič ob ukazu “Pridi, greva” obrne v nasprotno smer in protestira zasidran na istem mestu, ne smemo izgubiti motivacije in veselja ob učenju. Naj bosta to užitek za oba in priložnost, da svojega psa bolje spoznate. Ukaze bo z vztrajnim ponavljanjem vsekakor osvojil, najbolj ključna pa je celotna izkušnja, s katero se spozna z različnimi življenjskimi situacijami v varnem in prijetnem okolju.
- Pred odhodom na učno uro
[members_only]
Pomembno je, da naš kosmatinec uživa v celotni izkušnji. Novo okolje in številni izzivi so lahko zanj stresni, kar lahko ublažimo s pozitivno motivacijo. Pri tem si lahko pomagamo s priboljški, ki so praktičen in priljubljen pripomoček za učenje novih trikov in motiviranje kužka. Da se je kosmatinec v zameno za priboljšek pripravljen potruditi, ga pred odhodom na učno uro ne hranimo preveč. Hkrati pa mora biti dovolj sit, da ohranja optimalno koncentracijo. Če je le mogoče, se na prvi trening odpravimo nekoliko prej, da se kuža spozna z okolico, in s tem preprečimo, da nove vonjave odvračajo njegovo pozornost od učne ure.
- Pripomočki na učni uri
Na vsak trening moramo vzeti navadno ovratnico. Za pozitivno motivacijo so zaželeni tudi priboljški, ki naj bodo majhni in okusni. Nekateri psi so raje kot s priboljški nagrajeni s svojo najljubšo igračo, zato si lahko v takem primeru pomagamo tudi s kakšno priljubljeno igračko. Vendar pa moramo pri tem paziti, da ga ta igrača ne moti in ne moti koncentracije drugih psov. Obvezne so tudi vrečke za iztrebke in steklenica vode za našega kužka. Sami pa se treningov udeležimo v udobnih oblačilih, saj od nas zahtevajo aktivno sodelovanje.
Učne ure zahtevajo energijo tako našega kužka kot tudi nas samih. Lahko se zgodi, da nekateri psi z nižjim nivojem energije ali večjo ubogljivostjo prej dosežejo želene rezultate osnovnih ukazov, in prav lahko se zgodi, da se nam kdo z obžalovanjem nasmehne, ker nas 8-kilogramska trma na štirih tačkah obrača okoli prsta, zato moramo biti na treningu potrpežljivi in si zastaviti uresničljiva pričakovanja, kar pa ne pomeni, da vržemo puško v koruzo le zato, ker je kuža majhen in posledično fizično lažje obvladljiv ali ker verjamemo, da nikoli ne bomo obvladali njegovega trmastega značaja. Z vztrajnostjo in delom lahko dosežemo želene rezultate. Prav zato se je dobro zavedati, da gre pri učenju v skupini pasjeljubcev za veselje, strokovni nadzor in deljenje nasvetov in hkrati uspeh na individualni ravni.
[/members_only]
Enja Zagoršek
Objavljeno v šestindvajseti številki revije Kužek
