Bernardinec

2133

BernardinecPrimeren za:
Družine z otroki
Neizkušene pasje lastnike

Na kratko o bernardincu:
Zvest
Nežen
Potrpežljiv
Močan

Posebne zahteve:
Bernardinec je nežni velikan, ki se odlično razume z otroci in je zvest družinski spremljevalec mirnega in nežnega značaja.

Zgodovina:

Na meji med Švico in Italijo se dviga prelaz svetega Bernarda, kjer so menihi pred skoraj tisoč leti zgradili postojanko za utrujene popotnike. Že od petnajstega stoletja so tam vzrejali velike pse za varovanje posesti in njihovo zaščito. Med sabo so križali tibetanske mastife, nemške doge in pirenejske mastife, da so dobili prvotno kratkodlake pse, ki so kmalu postali slavni po vsem svetu. Kasneje so vkrižali tudi novofundlanca, tako so dobili dolgodlako različico. Ti psi so se izkazali kot izjemni reševalci izgubljenih ljudi. Po terenu so hodili v skupinah in izvohali zasute poškodovance tudi pod več metri snega. Ko so jih odkopali, so se ulegli zraven njih, da so jih ogreli, med tem ko je eden od psov odšel nazaj v postojanko in s sabo pripeljal pomoč. Znana nam je podoba bernardinca s sodčkom ruma okoli vratu, ki naj bi ogrel najdene popotnike, vendar pa za to ni nobenega trdnega dokaza. Veliko so jih prikazovali tudi v popularni kulturi, filmi kot so Beethoven so njihovo priljubljenost ponesli v svet.

Videz:

Obstajata dve različici bernardinca – kratkodlaka in dolgodlaka. Na splošno je to velik pes mišičastega in impresivnega izgleda. Dosežejo plečno višino od 65 do 90 cm, težki pa so do 90 kg. Ima veliko in močno glavo z ekspresivnim izrazom. Stop je dobro definiran in se nadaljuje v močan, vendar relativno kratek gobec z visečimi ustnicami in velik črn smrček. Vrat je dolg, z nekoliko odvečne kože, hrbet širok in raven, prehaja v dolg in težak rep, ki ga pes nosi navzdol. Noge ima ravne in v stoji paralelne, v gibanju je harmoničen. Oba tipa dlake imata gosto podlanko, barva je primarno bela z rdečkasto-rjavimi oznakami, ki so temnejše na glavi. Tolerira se tudi črne oznake.

Temperament:

Bernardinci so nežni velikani – izjemno prijazni in ljubeči so do otrok, z njimi so pazljivi in potrpežljivi. Do svoje družine so zvesti in ubogljivi, ljudem radi ustrežejo, vendar jih je treba predvsem zaradi ogromne velikosti že od malega premišljeno učiti pravilnih vedenj in psa šolati, tako da ostanejo vodljivi tudi ko odrastejo. S silo jih je skoraj nemogoče kontrolirati, saj so premočni in preveliki, da bi ga lahko obvladali, če je pes slabo vzgojen. Že zaradi neustrašnega izgleda so te psi dobri čuvaji. So počasni in mirni, ne rabijo veliko gibanja in so ob dnevnih sprehodih zadovoljni na ograjenem dvorišču ali doma na kavču. Zaradi družabne narave to niso psi za v pesjak.

Zdravje in nega:

Nega dlake pri bernardincu ni preveč zahtevna, dolgodlako različico je priporočeno vsakih nekaj dni počesati. Skrbeti moramo za čistočo oči in ušes, da ne pride do vnetja. Zaradi velikosti moramo biti že pri mladiču zelo previdni in paziti, da bo pravilno odrasel. Sprehodi morajo biti kratki in nenaporni, da ne pride do poškodb okostja, tudi hrana mora biti kakovostna in prilagojena pasmi. Izogibati se morajo divjanju in hoji po stopnicah, saj to lahko vodi v kasnejše poškodbe sklepov. Nagnjeni so tudi k srčnim boleznim, displaziji kolkov in komolcev, ter problemom s kožo in očmi. Pri njih obstaja tudi nevarnost zasuka želodca.

Viri: dogbreedinfo.com
fci.be