Posvojiti psa je plemenito dejanje in izredno odgovorna odločitev, ki pa je ne sprejemajo vedno najbolj odgovorni posamezniki. Društva in zavetišča se srečujejo z različnimi tipi ljudi in imajo, poleg dobrih izkušenj in zgodb s srečnim koncem, tudi veliko grenkih izkušenj. Številni potencialni posvojitelji se ne zavedajo kako resna stvar je oddaja oziroma posvojitev psa in kako zelo pes trpi, če se posvojitelj premisli in ga vrne v zavetišče oziroma začasni dom. Zato, ker se tega zavedajo, imajo ljudje, ki delajo z zavrženimi psi določene standarde in postopke, s katerimi zagotovijo, da gredo njihovi varovanci v prave roke. Seveda pa te metode niso po godu vsem, ki razmišljajo o tem, da bi posvojili psa.
-
Uradne ure
Zavetišča imajo uradne ure, v času katerih sprejemajo klice interesentov za njihove varovance, nudijo oglede in vam posredujejo vse potrebne informacije. Večkrat sem že zasledila kritike, ki letijo na zavetišča v zvezi s to omejitvijo časa, ko so na voljo javnosti. Čeprav po eni strani sicer razumem ljudi, ki so pogosto v času uradnih ur na delovnem mestu in ne morejo opravljati privatnih klicev, pa moramo razumeti tudi uslužbence zavetišč in prostovoljce, ki pač ne morejo biti na voljo štiriindvajset ur na dan, saj oskrba njihovih varovancev ravno tako terja veliko časa. Posvojitev psa je resna odločitev in ji sledi lastništvo psa, ki nikakor ni obrobna stvar ali hobi, ki bi ga imeli v prostem času. Zagotovo se bodo pripetile situacije, ko boste morali prej iz službe, da bi bolnega psa odpeljali k veterinarju ali pa boste morali najti zanesljivo osebo, ki bo to opravila namesto vas. V vsakem primeru velja, da če si ne morete ukrasti časa, da bi opravili klic v zavetišče in odšli na posvet znotraj določenih ur, potem verjetno še niste pripravljeni na lastništvo psa.
-
Posredovanje informacij
Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.
Maja Kalaš
Objavljeno v štiriindvajseti številki revije Kužek
