Pred prihodom mladička v nov dom se vsak odgovorni lastnik poučiprehrani, negi, vzgoji in drugih posebnostih svojega bodočega ljubljenčka, vendar pa ljudje vse prepogosto pozabljamo na najpomembnejši del – socializacijo. Za socializacijo psa ste gotovo že slišali, a se vam verjetno poraja vprašanje, kaj točno sploh je in čemu služi.
[members_only]
Socializacija je oblikovanje pasjega odziva na okolje in različne življenjske okoliščine. Delimo jo na primarno in sekundarno, prvi del pa se začne že v samem leglu. Mladički se med seboj grizejo, ližejo, spuščajo različne zvoke, učijo krdelnih pravil, hranjenja in osnovnih zakonitosti življenja od svoje matere. Njihova mati jih spodbuja pri prehranjevanju, igri, včasih pa na njih tudi zarenči ali je do njih groba. Vse to je del primarne socializacije, ki jo lahko imenujemo tudi »priprava na življenje«. Pomanjkljivosti v socializaciji se kažejo v obliki nezaželenega vedenja, kot je agresija ali pretirana plašnost. Najpomembnejši vidiki socializacije so navajanje na druge pse, ljudi in živali.
Seveda pa se nam zdaj poraja vprašanje, kaj lahko novi lastnik naredi, da bo pes socializiran. Na prvem mestu je zagotovo izbira pravega vzreditelja, ki bo vašega mladiča dobro pripravil na odhod v nov dom in boste nato lahko sami le nadaljevali pravilno socializacijo, namesto da bi popravljali napake za nazaj. Kar zamudimo v primarni socializaciji, je pozneje zelo težko nadomestiti. Vesten vzreditelj mladiče navaja na različno hrano, hrup, sobno čistočo in različne podlage (trava, parket), tako da je za mladiča menjava okolja čim manj stresna in jo lahko prenese brez večjih težav. Primarna socializacija poteka, dokler je mladiček v svojem leglu, sekundarna pa vse življenje. Po prihodu v vaš dom bo mladič svoje krdelo zamenjal z vašo družino ter se poskušal v njem znajti in razumeti, kaj je za vas sprejemljivo in kaj ni. Zato ga je treba dosledno in strpno usmerjati, nikoli s fizično silo, saj vam ne sme biti cilj, da se vas mladič boji, temveč da vas spoštuje, vam zaupa in priznava za vodjo tropa.
Pomembno je, da mladiča jemljete s seboj čim večkrat po različnih opravkih in ga izpostavljate različnim izkušnjam. Naj vzljubi vožnjo z avtomobilom, hojo skozi mesto, obiske veterinarja in prihode drugih ljudi skozi pozitivne izkušnje. Spoznajte ga z različnimi zvoki, tako da z njim obiskujete prometne ceste, železniško postajo, otroška igrišča in še marsikaj drugega. Tako bosta tudi vzgoja in šolanje pozneje veliko lažja, saj bo pes, ki je vajen dejavnikov iz okolja, bolj osredotočen na vas kot na okolico. Vsakič posebej presodite, kako mladič prenaša situacijo – če ga je strah, ga nikakor ne silite, niti ga ne tolažite, saj s tem le spodbujate njegov strah – obnašajte se, kot da se ne dogaja nič posebnega, postopoma pa dodajajte moteče dejavnike. Nikoli ne prehitevajte in ne silite psa v okoliščine, ki so mu neprijetne, če to ni nujno. Pomembno je tudi, da dolžina sprehodov pri mladiču ni predolga, saj lahko ob predolgih sprehodih nova doživetja doživlja kot negativna.
Za vzpostavitev pravega odnosa z mladičem je zelo pomembna igra. Z njim se igrajte večkrat na dan po nekaj minut, z zanj čim bolj zanimivimi igračkami. S tem vas bo mladič dojemal kot nekaj zanimivega, kar bo povečalo njegovo navezanost na vas in s tem njegovo boljšo odzivnost pri odpoklicu ter manj težav z uhajanjem. Igrajte se skrivalnice, skrijte mu brikete, ki naj jih išče, podajajte si igračko iz roke v roko in naj ji sledi. Skozi igro mladiča tudi najlažje naučimo osnovnih povelj in pravil.
Nikakor pa ne smemo zanemariti izjemnega pomena, ki ga ima socializacija psa z drugimi psi. Družba drugih psov je zelo pomembna, saj se tako učijo pravilnega medsebojnega vedenja in igre. Priporočljiva sta druženje in igra z drugimi psi na sprehodih, pri čemer pa sta potrebna previdnost in nadzor. Lahko se zgodi, da mladič v igri ne prepozna opozorilnih znakov, ki mu jih dajejo drugi psi, zaradi česar lahko pride do grobosti ali celo ugriza. Takšne reakcije moramo preprečiti, saj s tem mladič razvije strah do drugih psov, kar bi pomenilo, da bi dosegli ravno nasprotno od želenega. Zato se priporoča, če je le možno, da se z mladičem vpišete v pasjo šolo »malo šolo«, kjer se bo lahko igral z drugimi mladiči pod nadzorom inštruktorja, ki bo tudi vas naučil pravilne igre s psom.
Ob upoštevanju določenih pravil pri socializaciji psa boste vašega vzgojili v krasnega spremljevalca, ki bo prilagodljiv, hkrati pa popolnoma nemoteč za vas in okolico. Ne smete pa pozabiti, da socializacija ni trajna ter jo je treba vse življenje psa dopolnjevati in obnavljati.
[/members_only]
Nina Blatnik
Objavljeno v dvajseti številki revije Kužek
