Psi so skozi generacije sodelovanja z ljudmi razvili neverjeten čut za komunikacijo. Kljub temu da se je nebesedno sporazumevanje v kinologiji od nekdaj obravnavalo kot sekundarno, je sodoben pogled na psa povsem drugačen. Čeprav so se mnogi posmehovali lastnikom, ki so trdili, da jih psi vse razumejo, so študije, opravljene na Madžarskem, razkrile neverjetne rezultate. S posebnimi preizkusi so ugotovili, da lahko psi prepoznavajo naša čustva. Ne le po energiji človeka, razbrati znajo tudi mimiko našega obraza po točkah opazovanja, kot se ljudje »beremo« med seboj. Prav tako so psi edina živalska vrsta, ki se odzove na človekovo namigovanje, kazanje predmetov, kar bi glede na inteligenčno lestvico pričakovali tudi od opic, ki pa preizkusa niso opravile uspešno. Psa lahko zato brez dvoma uvrstimo na najvišjo stopničko v kategoriji sodelovanja s človekom.
»Poljubček«
Poljubček je eden najpreprostejših trikov, saj večina psov svojo naklonjenost že tako ali tako izkazuje z lizanjem. Naša naloga je, da psa naučimo poljuba na ukaz.
– S priboljški se usedemo na tla, da smo psu bližje.
– Ker se psi med seboj razlikujejo, jih lahko na različne načine navdušimo, da bi naredili želeno gesto. Če pes rad poljublja, je dovolj, da našobimo ustnice, spet druge bo navdušil zvok cmokljanja, za tiste, ki nikoli ne delijo poljubčkov, pa med zobe damo priboljšek ali si na lice namažemo okusni namaz (pri tem moramo biti previdni, da je pes pri opravljanju trika dovolj umirjen, da nas po nesreči ne uščipne v ustnico).
– Ko se pes s smrčkom ali jezikom (odvisno od želenega rezultata) dotakne naših ustnic oziroma lica, kliknemo, ga pohvalimo in nagradimo.
– Vajo ponavljamo, dokler pes sam ne ponuja želenega vedenja. Če se naš pes uvršča v tretjo skupino, ki ne delijo radi poljubčkov, moramo postopoma zmanjševati količino namaza oziroma velikost priboljška.
– Ukazu lahko začnemo dodajati besedno povelje, na primer: »Daj lupčka«, »Si kaj moj?«, »Cmoka«, lahko pa se odločimo za nebesedna povelja, kot so cmokljanje z ustnicami, našobljene ustnice, kazanje s prstom na lice in drugo.
»Prikimaj/Odkimaj«
Trik prikimavanja in odkimavanja je zelo zabaven in sproščen ukaz za zabavo družine ali mimoidočih. Uporabili ga bomo kot pasji odgovor na svoja vprašanja, na primer »Si moj?«, »Si poreden?«.
– Potrebujemo 100-odstotno pasjo pozornost, priboljške in kliker.
– S priboljškom zvabimo psa v sedeči položaj in sedemo k njemu.
– Na prvi stopnji bomo psa naučili odkimavati, na primer na vprašanje »Si poreden?«.
– Priboljšek vzamemo v desno roko in ga psu pomolimo pred nos.
– Nato ga za dva do tri centimetre premaknemo levo od njegovega nosu. Če mu pes s smrčkom sledi, kliknemo, ga pohvalimo in nagradimo. Pri postopku učenja mora biti pes v sedečem položaju, zato mu ne pustite, da vstaja (ko bo znal dobro izvajati trik na besedo, mu lahko prej ukažemo, da sede).
– S priboljškom ga postopoma zvabimo v celotni gib odkimavanja, torej od leve proti desni in nazaj. Za dobro opravljeno delo ga vsakič 
pohvalimo in nagradimo.
– Iste gibe vadimo še brez priboljška. Če bo pasji pogled sledil poti, ki jo opravlja naša roka, ga pohvalimo in nagradimo. Do psa ne smemo biti preveč zahtevni, saj takšna gesta zanj ni naravna in bo potreboval kar nekaj časa, da se bo navadil odkimavati.
– Ukaz uporabimo šele, ko bo pes sam ponudil želeno vedenje. Najprej ga začnemo uporabljati samo kot besedo, na primer »poreden«. Z vajo postopoma zmanjšujemo gesto, ki jo delamo z roko.
– Ko bo pes odkimaval na besedo »poreden«, ne da bi pri tem uporabljali gesto z rokami, smo skupaj pripravljeni na prvo vprašanje »Si poreden?«.
– Enako velja pri učenju prikimavanja, le da roko premikamo gor in dol.
– Ko bomo uporabili novo besedo za učenje, se lahko pes zmede, zato moramo biti pripravljeni, da stopimo korak nazaj ter ponovimo dozdajšnje znanje in vse postopke učenja.
– Nekateri psi začnejo tudi na neznana vprašanja sami ponujati pritrdilne in nikalne odgovore. Vsak »Si … ?« ima svoj odgovor, zato lahko prosto nagrajujemo in motiviramo psa, da sam razmišlja in ponavlja trik z različnimi odgovori.
– Bodimo pozorni na to, da se s psom med triki zelo zabavamo in oddajamo sproščeno energijo.
[members_only]
»Prinesi športne copate«
V prejšnji številki revije Kužek smo spoznali postopek za učenje prinašanja. Z izborom predmetov za izvedbo vaje lahko naredimo učenje s psom zabavno in raznovrstno, saj je vsak trik mogoče nadgraditi in preobraziti na tisoč različnih načinov. Na dobrih temeljih, torej osnovi prinašanja, lahko zgradimo številne različice trikov, ki nam pridejo prav v vsakdanjem življenju.
– Pri osnovnem učenju prinašanja smo psa spodbudili, da prinese igračo. Na naslednji stopnji pa povelje nagradimo tako, da ga naučimo ukazov za prinašanje izbranih predmetov. Psa bomo seznanili s tem, kaj so športni copati.
– Za učenje izberemo najbolj prazen prostor, kjer ni veliko motečih dejavnikov.
– V prostor postavimo enega od čevljev ter mu poveljujemo »prinesi športne copate«, medtem ko nanje pokažemo s prstom.
– Izid našega poskusa je odvisen od vsakega psa. Nekateri bodo takoj ugotovili, kaj želimo, drugi pa bodo potrebovali več časa. Če bo vajo 
uspešno izvedel, kliknemo, ga pohvalimo in nagradimo. Če ima pes težave pri razumevanju, lahko v isti sobi ponovimo vajo »prinesi« z žogo in znova poskusimo z izbranim predmetom.
– Če ima pes težave pri dojemanju naloge, stopimo bližje k čevlju in nanj kažemo s prstom. Takoj, ko ga pes dvigne in preda v naše roke, ga pohvalimo in nagradimo.
– Učenje mora potekati skozi igro, vaje naj bodo aktivne in zabavne. Da se pes ne bo naveličal, vadimo le kratek čas, da ne bi izgubil zanimanja za delo.
– Ko bo obvladal povelje, vajo nadgrajujemo v okolju z več motečimi dejavniki. Postopek učenja je enak tudi za druge predmete.
[/members_only]
Dona Gomilšek in Marko Stojanović, Društvo PoPasje
Objavljeno v sedemnajsti številki revije Kužek
