Preprečevanje ugrizov pri otrocih: naučite otroka pravilne interakcije s psom

preprecevanje-ugrizov-pri-majhnih-otrocihV medijih pogosto zasledimo naslove, kot so Pes ugriznil otroka iz čistega miru, Pes napadel otroka, Brez razloga ugriznil malčka in podobne.

Seveda nas ob takšnih naslovih pretrese, saj nam še zdaleč ni vseeno, pa vendar največkrat resnica govori psu v korist. Pes namreč nikoli ne ugrizne brez razloga, le jasno nam ni zmeraj, kje je vzrok. Največkrat je lahko že to, da se otrok psu prehitro, nasilno približa ali kaj podobnega. Poleg tega starši otroke pogosto učijo narobe, da naj psu najprej ponudijo dlan v ovohavanje – prav to, da neznanemu psu nenadoma potisnejo svojo roko pred obraz, pa lahko že predstavlja napako številka ena, ki kar prosi po ugrizu.

Mlajši otroci, stari do pet let, po navadi še ne morejo razumeti koncepta osebnih meja, ki je v odnosu do človeka in živali različen.

Zato je izrednega pomena, da vsakega otroka čim prej naučimo pravilne interakcije s psom ne glede na to, ali imamo tudi sami doma psa ali ne, predvsem zaradi varnosti in preventive v življenju.
Psi so namreč v sodobni družbi stalni spremljevalci ljudi, zato je pričakovanje, da bi se jim otrok lahko zmeraj popolnoma izognil, nerealno. Kaj takšnega pravzaprav sploh ne bi bilo smiselno, kajti tudi pravilen odnos do živali lahko starši otroku privzgojimo, s tem pa že od malega postavljamo temelje njegovi osebnosti. Del tega procesa, torej oblikovanja otrokove celovite osebnosti, je vsekakor tudi pravilna interakcija z živalmi.

Pes lahko ugrizne iz številnih razlogov. To dejstvo moramo odrasli ljudje najprej sami dobro razumeti, da bi lahko tudi svoje otroke naučili razumeti vedenje psov. Psi so krdelne živali, zato veliko njihovega vedenja temelji prav na tem krdelnem nagonu. V povezavi s tem imajo prirojeno lastnost, imenovano teritorialnost. Naravno branijo svoje ozemlje in člane svojega »krdela« (tudi lastnika in člane svoje človeške družine) pred neznanci, ki so v njihovih pasjih očeh lahko videti kot vsiljivci ne glede na njihovo velikost ali fizično moč.
Majhni otroci so po navadi glasnejši od odraslih, bolj živahni in nepredvidljivi, reagirajo spontano in burno, zelo radi tekajo in redko hodijo počasi. Tako že na prvi pogled izžarevajo svojo dejavnost, zaradi česar pa so v pasjih očeh lahko videti kot grožnja ali plen.
Ugriz je tako le posledica in način samoobrambe, ki jo v naravi lahko uporabi žival, kadar se počuti ogrožena.

Pasji ugriz, predvsem pri mlajšem otroku, pa žal lahko povzroči poleg fizične bolečine in posledično zdravstvenih težav tudi hudo čustveno škodo, ki jo bo še kot odrasel človek lahko nosil s seboj skozi življenje. Ne nazadnje pa takšni dogodki tudi močno vplivajo na odnos odraslega človeka do živali nasploh ter na način njihovega razmišljanja in prenašanje lastne negativne izkušnje na naslednje generacije.

Zato je zelo pomembno, da se zavedamo in poznamo svojo dolžnost: naučimo vse otroke pravilne interakcije s psi in preprečimo morebitni ugriz s svojim ustreznim znanjem!

Osnovna lekcija, ki jo moramo naučiti otroka, je spoštovanje osebnega prostora psa

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Maja Kalaš

 

Objavljeno v sedemnajsti številki revije Kužek