Izpopolnjena komunikacija je najpomembnejša sestavina v odnosu psa in lastnika, ki se nadgrajuje vse od prihoda psa v novi dom. Čeprav kinologija že vrsto let na prvo mesto postavlja besedno komunikacijo, novodoben pristop k učenju ponuja tudi druge možnosti, ki so zunaj okvirjev priznanih državnih izpitov. Kot pomembni sestavini v sporazumevanju bi lahko izpostavili mimiko ter gibe telesa, torej naravno koreografijo človeka. Skozi generacije vzgajanja psov se je izkazalo, da lahko besedna komunikacija poteka v obliki več besed, besednih zvez ali celo stavkov, sporazumevanje z gibi, ki so mnogokrat rezultat podzavesti, pa je pripomoglo k učinkovitejšemu učenju – ne le osnovnih povelj, temveč tudi k splošni komunikaciji vsakdana. Čeprav se večina lastnikov pri učenju trudi zatreti svoje podzavestne gibe, ker tako zapovedujejo leta kinološke prakse, pa se sprašujemo, če so takšni posegi v naravno komunikacijo dveh različnih bitij res upravičeni?
»Daj glas«
Gre za enostaven trik, pri katerem pes zalaja na naš ukaz. Hitro dojemanje trika je pogojeno z naravnim vedenjem psov, zato bomo dražljaj, ki bo pripravil našega psa k lajanju, hitro našli ter ga pri učenju uporabili sebi v korist.
Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.
Dona Gomilšek in Marko Stojanović, Društvo PoPasje
Objavljeno v šestnajsti številki revije Kužek
