Pes za vsak šport

pes-za-vsak-sportVsi vemo, da psi potrebujejo gibanje. Nekateri ga zahtevajo pravzaprav ves čas, drugi pa se zadovoljijo z enim sprehodom na dan. Če si tudi sami radi delček dneva odtrgate za šport, je to odlična priložnost za druženje z vašim psom. Raznovrstni športi, kot so tek, rolanje ali kolesarjenje, niso nujno dejavnosti, ob katerih mora vaš pes ostati doma. Vendar ne prehitevajte in počakajte, da kosmatinec zraste. Prevelika fizična obremenitev v prvem letu psa lahko pripelje do poškodb sklepov in kosti, ki v tem času še rastejo in še niso pripravljeni na hude napore, zato jih v to ne silimo. Prav tako moramo biti pozorni na zmožnosti psa, ko je že v letih, ter se jim prilagoditi.

Pri vseh športnih dejavnosti velja, da moramo tako kot zase poskrbeti tudi za psa. Nekatere pasme (chow chow ali husky) zelo slabo prenašajo vročino, zato se pred vsakim izletom prepričajte, ali je vreme zanj primerno. Navadno so temperature nad 20 stopinj Celzija že kar visoke za pasje kožuhe, zato bodite poleti prizanesljivejši z gibanjem po soncu in izbirajte poti po gozdu ali senci ali pa se odpravite v zgodnjih jutranjih urah pred pripeko. Pozimi večina psov neizmerno uživa v osvežujočih temperaturah, zato boste morali za šport zunaj bolj prepričati sebe, da se izkopljete iz toplega kavča, kot njega. Izjema so kratkodlaki psi, ki jih hitro začne zebsti, saj nimajo izolacijske dlake, ki bi jih grela. V tem primeru privoščite hrtom, čivavam in podobnim golim ali kratkodlakim psom kakšen plašček.

S sabo nujno vzemite tudi vodo za psa. Ta je namreč prav tako, če ne še bolj, žejen med športom kot vi, še posebej ob toplih dneh. Povprečen pes, ki tehta 35 kilogramov, popije dva litra vode na dan. Velja izračun, da pes popije približno 60 mililitrov na kilogram svoje teže. Tudi hranjenje ni priporočljivo manj kot dve uri pred dejavnostjo, saj poln želodec lahko predstavlja nevarnost zasuka želodca, kar je usodno za psa. Še posebej ta nevarnost preži na večje pse, kot so bernardinci, zlati prinašalci, doge ali nemški ovčarji. Pri teh pasmah bodite pozorni tudi na displazijo kolkov, za katero pogosto trpijo, kar omejuje njihove zmožnosti.

Ne pozabite tudi na počitke, ki morajo biti primerni pasji kondiciji. Pustite, da pes narekuje tempo in ga ne potiskajte prek njegovih meja, vseeno pa ne podpirajte lenobnega poležavanja med dejavnostjo. Psi si telo spočijejo veliko hitreje kot mi, zato se lahko zgodi, da se jim enostavno ne ljubi več. V teh primerih si lahko pomagate s priboljški in vztrajnostjo, da dokončata začeto. Za vsak primer imejte na začetkih skupnega gibanja po daljših turah s sabo še telefon, če se pes dokončno odloči, da se strinja samo še s prevozom domov. Da se temu izognete, privajajte psa na pohode in tek postopoma ter začnite z manjšimi razdaljami – tako si bo počasi nabral kondicijo in vztrajnost, vi pa ne boste obsedeli z njim v prijetni senci sredi gozda.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Katja Fink

Objavljeno v šestnajsti številki revije Kužek