Revija Kužek se je dogovorila za redno sodelovanje z Anito Gosnik, ki je univerzitetna diplomirana psihologinja. Usposablja se iz vedenjsko-kognitivne terapije, v Veliki Britaniji pa opravlja podiplomski študij iz psihologije in vedenja psov. Novopečenim lastnikom psov pomaga s preprostimi napotki in z uvajanjem pravil, kako vzgojiti navihanega mladička v lepo vzgojenega odraslega psa. V rubriki vprašajte pasjo psihologinjo bo odgovarjala na vaša vprašanja, povezana z vzgojo mladičkov. Vprašanja pošljite na elektronski naslov psihologinja@kuzek.si. Odgovori so informativnega značaja, niso primerni za nujne primere in ne morejo nadomestiti poglobljenega osebnega posveta s strokovnjakom. 
Anita Gosnik, univ. dipl. psihologinja, PSI-SVET
VPRAŠANJE: Pozdravljeni!
Sem lastnica eno leto starega maltežana. Moti me, da na sprehodih ves čas vleče. Kadar greva sama, je še znosno, ko pa gremo z vso družino na sprehod, bezlja sem in tja, je nemiren in ves čas vleče, tako da so sprehodi lahko zelo naporni, čeprav je majhen pes.
Hodila sva v pasjo šolo, takrat je bilo malo bolje, zdaj pa se mi zdi, da je vedno slabše. Ne vem, kaj počnem narobe in kako naj pristopim k treningu. Drugače je zlat kužek, le vlečenje je res moteče.
Tina
ODGOVOR: Pozdravljena, Tina!
Vaš enoletni kužek na sprehodih vleče, kar zna biti res naporno. Zagotovo si želite mirnega sprehoda, kjer bi vaš maltežan umirjeno hodil v vaši bližini.
Vlečenje povodca na sprehodu je zelo pogosta težava, ki jo imajo lastniki psov. Kadar sledite psu na napetem povodcu, ga učite, da vleče. To je zato, ker pes dobi nagrado za to, da vleče vas za sabo … Gre naprej. Ne le da je vlečenje neprijetno za lastnika, neprijetno je tudi za psa. Takšen sprehod ni miren in sproščen, ves čas smo napeti, tako mi kot pes. Hkrati smo pogosto tudi jezni na psa, bolita nas roka, rama, težko se srečujemo z drugimi psi … Ne moremo na miren sprehod s prijateljico ali zraven peljati še dojenčka v otroškem vozičku. Hkrati si lastnik psa, ki vleče, predstavlja, da drugi mislijo, da ima nevzgojenega psa. Seveda pa tudi psu vlečenje ni v užitek, od cukanja lahko pride do poškodb hrbtenice, težav z očmi, na primer zaradi velikega pritiska.
Psi vlečejo predvsem zaradi tako imenovanega opozicionalnega refleksa oziroma refleksa vlečenja. Če povlečete psa k sebi, boste opazili, da bo nagonsko vlekel ali se nagibal v drugo stran, saj tako ohranja ravnotežje. Če ga potiskate v eno smer, se bo upiral v drugo. Zakaj? To ni namerno, gre za opozicionalni refleks.
So pa seveda lahko prisotni še drugi razlogi, zakaj pes vleče. Možno je, da ga nismo dobro naučili, kaj točno želimo in pričakujemo – torej, da hodi blizu naše noge in ne prehiteva ali zaostaja. Večina psov vleče, ker zadeva deluje – pes vleče, mi pa mu sledimo. Vlečejo tudi zato, ker mi napenjamo povodec, si ga ovijamo okoli roke in vlečemo k sebi. Pogosto pa je tudi okolica za psa bolj zanimiva od vodnika. Od nas pa je seveda odvisno, da postanemo bolj zanimivi! To ni vedno lahka naloga, tega vas lahko naučimo v pasji šoli.
Če naš pes vleče, je med drugim to lahko tudi zaradi neustrezne opreme. Kar priporočam vsem, ki imajo težave z vlečenjem, je oprsnica s pripenjanjem spodaj, na prsnem košu (ne na hrbtu!). Z njo se izognemo napetosti v vratu in opozicionalnemu refleksu, pogosto že samo ta pripomoček zelo olajša sprehode!
Za učenje hoje na popuščenem povodcu se priporoča navaden povodec in ne fleksi. Pomembno je tudi, da pravilno držimo povodec (naj ne bo napet).
Obstajajo pa seveda tudi številne preproste vaje in igre, s katerimi lahko psa učimo hoje na popuščenem povodcu in katere vas lahko naučimo v pasji šoli. Vaje najprej vadimo doma, v stanovanju ali hiši, potem na primer na vrtu, šele nato na sprehodih. Postopno pa dodajamo moteče dejavnike.
Želim vam, da najdete pravo rešitev za vas in vašega kužka – imate kar nekaj možnosti – od izbire ustrezne opreme za sprehode, do vključitve v pasjo šolo ali obiska »delavnice odvajanja vlečenja«, kjer se boste naučili vaj in iger, ki bodo pripomogle k bolj sproščenim sprehodom. Srečno!
VPRAŠANJE: Pozdravljeni! Imam tibetansko španjelko, staro dobre tri mesece. Ne vem, kako jo odvaditi skakanja po meni in drugih ljudeh ter grizenja. Mislim, da nisem uspela vzpostaviti avtoritete ali pa je le malo bolj trmasta. Imela sem že psa, s katerim nisem imela teh težav, njo pa sem zdaj naučila vaj, kot so sedi, prostor, poleg … Razmišljala sem tudi o mali šoli, ampak mislim, da bi morala najprej odpraviti prej napisano. Kakšno je vaše mnenje?
Mateja
ODGOVOR: Pozdravljena, Mateja! Najprej čestitke za vašo novo pridobitev – pasjega mladička! Glede težav, kot so skakanje in grizenje, se pravi v prvih mesecih, torej tretjem in četrtem mesecu mladičkovega življenja, lahko naredimo največ in rezultat je kmalu viden, če ravnamo prav.
Vsekakor je vključitev v dobro pasjo malo šolo ali individualno šolanje mladička lahko dobra izbira, saj se boste naučili, kako ravnati, da preprečite skakanje po ljudeh in grizenje. Predvsem pri skakanju je pomembno, da se psičko uči, da ima vse štiri tačke na tleh in jo za to nagrajevati. Če pa že skoči, se obrnemo stran, je ne gledamo, ne govorimo z njo in ne odrivamo, temveč naj dobi pozornost šele, ko se umiri. Grizenje pa pri mladičku preusmerjamo na predmete, ki jih lahko grize, na primer igrače, namenjene za to. Lahko napolnimo konga, imamo doma suhe prigrizke za žvečenje, na primer posušena ušesa ali vampe. Če mladiček grize povodec, mu ga ne vlecimo iz gobčka, saj bo to razumel kot igro. Raje zamenjajmo za igračo ali žvečko ali preusmerimo njegovo pozornost na kaj drugega. Po navadi pomaga tudi, če spustimo povodec (če je to varno seveda). Če mladiček grize roke, ravnamo podobno, torej se takrat ne igramo z njim. Grizenje lahko preusmerimo – ponudimo kaj drugega ali preprosto vstanemo in gremo stran, ko grize roke, je igre konec. Lahko ga tudi za nekaj časa umaknemo v drug prostor. Ko se pes umiri, se znova vrnemo k njemu. Veliko lahko pomaga tudi učenje vaje »pusti«, kar vas lahko naučimo v pasji šoli. Srečno!
[/members_only]
Objavljeno v dvanajsti številki revije Kužek
