Danes, ko je vedno več obveznosti, ko večina ljudi prihaja domov pozno popoldan, ko je pozimi hitro tema, imamo vedno manj časa za svoje pse. Velikokrat zmanjka časa tudi za obisk pasje šole. Mnogo ljudi iz različnih razlogov ne more zdoma. Zato vam želim predstaviti prednosti vzgoje psa na domu.
Individualen pristop ne pomeni zgolj dela s psom na domu. Največja prednost omenjene vzgoje je v tem, da se resnično posvetimo točno določenemu lastniku in psu z vsemi problemi in tegobami, ki ju tarejo. V domačem okolju se običajno pokaže najjasnejša slika vedenja psa, saj pes svoj dom pozna, je nanj navajen in prisotnih je malo zunanjih dražljajev. Zato lahko strokovnjak hitreje prepozna ne le probleme, ampak tudi vzroke zanje. Skupinsko delo in psu nepoznano okolje lahko te vzroke prikrijeta. Kasneje, ko že zastavimo cilje vzgoje, domače okolje začnemo širiti. Postopoma dodajamo zunanje dražljaje in dvigujemo zahteve, ki so natančno usklajene s potrebami in z že pridobljenim znanjem točno določenega psa.
Prednost vzgoje na domu je tudi v tem, da si lahko vzamemo čas in nezaželena vedenja odpravljamo postopoma. Psi imajo različne potrebe in zahtevajo raznolike pristope. Individualno šolanje nam omogoča, da se povsem posvetimo točno določenemu problemu in se z njim ukvarjamo tako dolgo, dokler ga ne rešimo. [members_only] Pri delu v skupini včasih to ni mogoče. Po drugi strani pa nekateri psi potrebujejo tudi prisotnost drugih štirinožcev. Vendar je zelo pomembno, da so ti pasji soudeleženci uravnovešeni in povsem umirjeni kljub nepredvidljivim reakcijam drugih psov. Individualno šolanje nam ponuja možnost, da vnaprej izberemo takšne soudeležence in jih pripeljemo v psu poznano okolje. Tako lahko povsem nadzorovano odpravljamo težave na omenjenem področju. To je predvsem pomembno, kadar se ukvarjamo z izrazitimi vedenjskimi težavami, kjer si ne smemo privoščiti spodrsljajev, do katerih bi prišlo ob prisotnosti nepoznanih psov.
Veliko boljši in hitrejši pa so tudi rezultati, saj vsa zaželena vedenja psa naučimo tam, kjer ni drugih psov, kjer psa ne motijo mačke in kjer nima možnosti skakati po ljudeh. Tako se pes in lastnik sproščeno naučita sodelovanja in skupnega jezika.
[/members_only]David Pogačnik (Alfakan)
Objavljeno v deveti številki revije Kužek
