Bolezni ledvic pri psih

2065

Ledvice uravnavajo volumen in osmolarnost zunajcelične tekočine, vzdržujejo acidobazno ravnovesje, izločajo končne produkte presnove in nekatere eksogene snovi, tvorijo hormone in aktivatorje hormonov ter sodelujejo v presnovi.

Motnje ledvičnega delovanja so posledica glomerulnih in tubulointersticijskih patoloških sprememb. Nastanejo predvsem zaradi vnetnega delovanja, ki prizadene ledvice v sklopu sistemskih bolezni. Vzrok ledvičnih motenj je prav tako zmanjšana ledvična perfuzija, ki nastane na primer pri dehidraciji ali srčnem popuščanju, motenem ali zastalem odvajanju urina pri obstrukcijah spodnjih sečil ali uroabdomenu. Dedne in kongenitalne ledvične bolezni ter primarne novotvorbe ledvic so pri psih redke. Pogostejše so metastaze in prizadetost ledvic pri multicentričnih novotvorbah.

Infekcije urinarnega trakta pri psih pogosto povzročajo Escherichia coli in druge bakterije. Te praviloma izvirajo iz sečnice in se razširijo v sečni mehur, v nekaterih primerih tudi v ledvice. Gnojno vnetje ledvičnega meha in ledvičnega parenhima imenujemo pielonefritis. Akutni intersticijski nefritis pri psih najpogosteje povzroči Leptospira interrogans. Ledvice so lahko prizadete tudi pri nekaterih sistemskih glivičnih okužbah in zaradi nekaterih zajedavcev.

Različni škodljivi dejavniki lahko povzročijo akutno ali kronično ledvično odpoved. Akutna ledvična odpoved je predvsem posledica delovanja toksinov ali ishemije. Povzroči jo lahko na primer zaužitje etilen glikola in uporaba aminoglikozidnih antibiotikov. Akutna ledvična odpoved se lahko razvije v kronično ledvično odpoved. Ta je posledica izgubljanja funkcionalnega ledvičnega tkiva zaradi dalj časa trajajočih progresivnih bolezenskih procesov različne etiologije. Praviloma se razvija več mesecev ali let, preden postane klinično zaznavna. Je ireverzibilna in progresivna. Pogostejša je pri starejših psih. V končni fazi kronične ledvične odpovedi so prisotni močna azotemija in klinični znaki, tako imenovan uremični sindrom.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

dr. Andrej Toplak, univ. dipl. inž. zoot., dr. vet. med.

 

Objavljeno v deseti številki revije Kužek