Pomen hrane pri šolanju psov

Časi, ko so v pasjih šolah poznali samo kazen in pohvalo, besedo priden in trepljanje psa, so že  zgodovina. Ko se je pri šolanju psov začelo uporabljati nagone, se je začela uporabljati tudi hrana. Nagoni so tisti, ki nam pomagajo in nas vodijo.

• nagon po preživetju , strokovno temu nagonu pravimo samoohranitveni nagon. Znotraj tega nagona govorimo o nagon po hrani, nagon lova, nagon plena, obrambni nagon…
• nagon po ohranitvi vrste iz katerega izhajajo nagon po krdelu ali krdelni nagon, nagon po splonosti.

Če zelo poenostavim vse skupaj, pri šolanju si pomagamo z dvema nagonoma in sicer: vsak pes želi pripadati nekomu in si želi da ga nekdo vodi, ter vsak kuža mora jesti.

Predvsem ta, da mora vsak kuža jesti, je zelo moderen in marketinško zelo zanimiv. Priboljški so postali središče sveta, lastniki psov imajo doma skoraj več vrst priboljškov kot pa začimb v kuhinji. Najprej, kar vam povedo v pasji šoli je, da imejte s seboj dovolj priboljškov. V pasjih trgovinah je cela polica namenjena njim. Različnih oblik in okusov ter barv.

S kužkom pridete v šolo, v eni roki imate psa, v drugi pa vrečko s priboljški. Že kmalu ugotovite, da vas priboljški ovirajo, žepov nimate, zato jih daste na tla. Pri tem se vam po nesreči še stresejo po tleh. Vsi kužki se zapodijo proti njim in šole je za tisti dan konec, ker vsi samo še vlečejo tja. Vi osramočeni gledate v tla in samo čakate konec ure. Takoj po uri se odpeljete do pasje trgovine, kjer kupite mošnjiček, v katerega lahko spravite priboljške. Ponosno pridete na drugo uro, za pasom imate mošnjiček, a zgodba prve ure se ponovi, ker vam stalno pada na tla ali pa se vam stresejo priboljški vsakič, ko se sklonite. Nihče vam ni namreč povedal, kakšne priboljške kupite in predvsem kako jih imejte spravljene v šoli.

Navodila za priboljške:

–  Priboljšek ni hrana, ki jo kuža drugače dobiva za svoje obroke!

–  Priboljšek naj bo mehak.

–  Priboljšek naj ne bo ne prevelik ne premajhen.

–  Priboljšek mora imeti močan vonj.

–  Imeti morate različne priboljške, ki niso istega okusa in od istega proizvajalca.

–  V praksi se je izkazalo, da so najboljše hrenovke ali navadna slama.

– Sirček je lahko fantastičen priboljšek, dokler ni vroče, ker takrat se spremeni v stopljeno lepljivo snov.

–  Posodica oz. vrečka v kateri imate priboljške mora biti čim lažja in ne sme šumeti.

–  Posodica oz. mošnjiček naj bo narejena tako, da briketi ne morejo pasti ven, hkrati pa se ji lahko hitro vzame ven s prsti.

–  Posodica oz. mošnjiček naj se s karabinom pripne za pas ali pa je v obliki torbice, ki se lahko zapne okoli pasu. Trakovi na ježke in zatiči za pas se v praksi izkažejo za neučinkovite.

[members_only]

Uporaba hrane kot motiva je različna glede na starostne stopnje psa

Najbolj moteče je, da se čedalje bolj propagira naravno šolanje psa, ki poteka s pomočjo hrane.

Ja, naravno je, da psi jedo – to delamo vsi. Ni pa naravno to, da pes poje svoj obrok med delom. V večini šol, predvsem teh, ki šolajo s pomočjo pozitivne motivacije, boste prebrali in potem dobili tudi navodila, da za začetek cel obrok naklikajte, da boste s tem psa navadili, da klik pomeni hrana. Ja, en obrok na začetku, da pes poveže zvok s hrano, nikakor pa ne vseh obrokov in to ne vem kako dolgo.

Še bolj nenaraven pa je marketing naravne metode šolanja psa, hkrati pa psi v tej metodi vso hrano ves čas dobijo samo na sprehodu oz. takrat ko delajo.

Zakaj to ni naravno in zakaj ta metoda na dolgi rok ni učinkovita? Ker ni naravna!

V naravi je, če zelo poenostavim, hrana, ko se jo ulovi, pri miru in je tam zato, da se jo takoj in v miru poje.

Ko se psi skotijo, najprej sesajo mleko pri mami. Mama leži – psi pijejo mleko. Mleko se prav nič ne premika in prav nič jim ni potrebno narediti za to.

Ko začnejo jesti sami, jim mama hrano ulovi in jim jo prinese. Na začetku jim jo po tem, ko jo ližejo po gobcu izbljuva in jo mladički pojedo. Še vedno so pri miru in jedo v miru. Kasneje je hrana že taka, da jo morajo trgat, ampak še vedno so pri miru in jedo v miru.

Ko začnejo sami loviti, zopet plen ulovijo. Ko ga ulovijo in ko se zmenijo, kdo bo kaj pojedel, ga pojedo na mestu in relativno v miru. Največ kar je, si zvlečejo stran kos mesa in ga pojedo. Ampak poanta vsega tega je mir.

Nikakor vodja krdela ne teče okoli z ulovljenim plenom v gobcu in odmetava pridnim članom koščke hrane. Ne, to ni naravno in zato ni naravna metoda ta, da pes poje vse obroke med delom oz. šolanjem. Taka metoda sicer res morda pri ješčih psih naredi kratkotrajen bum efekt, dolgoročno pa naredi samo živčnega psa, ki bo slej kot prej imel težave ne samo s psiho, ampak tudi prebavili. Zanimivo bi bilo, kaj bi pokazala raziskava, ki bi primerjala obolenja prebavnega trakta in “naravne metode šolanja”.

Kuža v prvi vrsti potrebuje red in nekoga ki ga vodi. Red potrebuje tudi v prehrani. To, da ima redne obroke, če se le da ob isti uri, bo za seboj potegnilo tudi redno odvajanje blata. Če psa ne naučimo reda pri prehrani, bo postal izbirčen in ne bo hotel več ničesar jesti, hkrati, pa boste imeli probleme z odvajanjem blata, saj je le to povezano z vnosom hrane v telo.

Če mladiček nima rednim obrokov ob isti uri in na istem mestu, se ne bo naučil jest. In tudi se ne bo naučil lepo hoditi ven na stranišče, kar je želja vsakega lastnika psa. Mladiček nujno potrebuje redno hrano za njegovo rast in razvoj. Zato šolanje po sistemu, da bo vse pojedel med tem, ko dela, res ni dobra. Slej kot prej se mu bo hrana zamerila oz. ker briket ne bo več zanimiv, se ne bo več hranilo s kvalitetno hrano, ampak priboljški, ki niso namenjeni glavnemu obroku, ampak kot poslastica.

• Obrok je “posoda s hrano”, ki jo kuža poje ob isti uri in v istem prostoru. Po obroku mora nujno počivati, da se hrana uleže in lahko začne s prebavo. Obrok je njegova pravica in vaša dolžnost.
• Priboljšek je nagrada za dobro opravljeno delo in ne more in ne sme nadomestiti obroka.

Priboljšek je motivacija, nagrada in sredstvo, preko katerega psa pripeljemo v željen položaj. Nikakor pa pri mladičku ne sme biti sredstvo manipulacije, da pes sodeluje z vami. To je izsiljevanje in psihični teror.

Skozi celotno šolanje je hrana pripomoček ali v obliki motivacije, nagrade ali sredstva, preko katerega psa pripeljemo v željen položaj. Seveda se te tri stvari med seboj prepletajo in spreminjajo. Pes mora na koncu “delati” zato, ker tako želi in mu je ob tem lepo (krdelni nagon), ne pa zato, ker bo drugače lačen.

Moram se dotakniti še prevzgoje nevarnih psov, sploh zato, ker dobivam čedalje več psov v prevzgojo, ki so bili šolani po tej metodi in so zaradi nje postali še bolj nevarni.

• Večina psov, ki pridejo k meni na prevzgojo in sem jim zadnja možnost, so že bili v šoli in so se šolali po modernih metodah s pomočjo hrane.
• Večina psov, ki niso bili v pasjih šolah in so postali nevarni zaradi agresije do drugih živali ali ljudi, so poiskali strokovno pomoč in so se prevzgajali s pomočjo hrane.

Nevarnih psov se ne prevzgaja z nobeno naravno metodo preko hrane, ker ga lahko naredite še bolj agresivnega in na koncu res ne ostane drugega kot evtanazija – usmrtitev psa.

Hrana ne naredi avtoritete! S pomočjo hrane res lahko veliko naredimo, nikakor pa se s hrano ne sme manipulirat na dolgi rok.

Si želite res stalno hoditi s hrano v roki? Kaj pa ko vam je zmanjka?

Predvsem pa s hrano ne rešuje problemov povezanih z agresijo. Ja, se, čisto na začetku, potem pa ne. Pa ne rešuje se agresija, ampak se v psu preko hrane sproži delovanje možganov, da se začne zavedati zunanjega sveta. Nevarnega psa se prevzgoji le z redom in disciplino.

Hrana je vedno, ne glede na psa, njegova pravica  – imeti hrano v posodi, da jo lahko v miru poje.

Ker nikoli vodja krdela v naravi ne hodi z plenom v ustih naokoli in tako vodi svoj trop. Vodja ni tisti, ki pogojuje, vodja je tisti, ki vodi.

Predvsem pa ne nasedajte strokovnjakom, ki vam pravijo, da morate imeti hrano vedno s seboj. Ja, v fazi učenja – ta faza pa ne traja celo življenje, ampak le določen čas. Hrano je potrebno počasi ukinjati in na koncu ste nagrada vi.

Podobno je tudi z igračami in šolanjem preko nagona plena. Ja, igračka je nagrada, ne pa nekaj, s čimer boste preusmerili psa. Mogoče na začetku mladička ali pa psa, ki ima že genetsko močan nagon plena ali pa psa, ki se mi je preko šolanja dvignilo nagon plena. Pa spet vprašanje. Kaj, ko ne bo žogice ali igračke. Spodbujanje plena in učenje izključno na plen – igračko pripelje do resnih psihičnih problemov in nevarnosti.

In ja, tako kot s pomočjo hrane tudi s pomočjo žogice ne boste preusmerili agresivnega psa in ga ne boste odpeljali mimo problema. Če pa že, pa ne bo zaradi tega agresija odpravljena, kar je vaš cilj.

Vaš cilj je vzgojen kuža, ki gre lahko vedno in povsod z vami. Brez hrane v roki ali žogice za pasom.

Alenka Klemenčič, vzgoja in šolanje psov

Objavljeno v sedmi številki revije Kužek