Prehlad nikakor ni samo tegoba človeštva, temveč se z izcedkom iz nosu, kihanjem, glavoboli in povišano telesno temperaturo srečujejo tudi živali. Če je bil vaš kosmatinec že kdaj žrtev prehlada, so vam simptomi zagotovo znani, prav tako nerazpoloženost in pasji pogled, ki bi se ga usmilil še kamen.
Pes se lahko prehladi zaradi nenadnih temperaturnih sprememb, pozimi zaradi prevelike količine zaužitega snega, poleti pa lahko zaradi pitja prehladne vode. Prehladijo se lahko tudi, če pregreti ležijo na hladnih tleh (kar jim sicer v tistem trenutku zelo prija). Še posebno so občutljivi mladički in starejši psi, psi z alergijami in drugimi težavami (npr. s podaljšanim mehkim nebom, zoženim sapnikom, tumorji …). Pasji prehlad je torej obolenje zgornjih dihalnih poti, navadno pa ga povzročajo različni virusi oz. bakterije.
Simptomi pasjega prehlada
Kihanje, kašelj, izcedek iz oči in smrčka so simptomi, ki ob prehladu lahko težijo našega pasjega prijatelja. Ker se pes takrat ne počuti najbolje, ima manjši apetit, videti je potrt, oteženo pa je tudi njegovo dihanje. Če je drugače naš kuža zdrav in v dobrem zdravstvenem stanju, med prehladom le poskrbimo, da bo na toplem, da bo zaužil dovolj tekočine in da bo lahko v miru počival. Kljub prehladu ne zanemarimo gibanja in prednosti svežega zraka, sprehode takrat le skrajšamo, da ne bo napor za kužka prevelik.
Občutljivi mladički in starejši psi
Mladički in starejši psi imajo oslabljen imunski sistem, zato so pri njih ti simptomi lahko mnogo bolj izraziti in takrat je priporočljiv obisk veterinarja. Pregled veterinarja je prav tako dobrodošel, če ima pes vročino, zavrača hrano in tekočino, močno sope ali hudo kašlja, saj se iz prehlada v tem primeru lahko razvijejo druga obolenja, kot so pljučnica, vnetje sapnika ali kužni kašelj, kuža pa lahko dobi tudi vnetje ušes. Povzročitelji močnega izcedka iz smrčka in oči so lahko bakterije, zato so v tem primeru morda potrebni antibiotiki.
Posledice prehlada so lahko resne
Če prehlada ne pričnemo zdraviti pravočasno, se le-ta lahko razvije v katero izmed resnejših obolenj. Med najpogostejšimi in zelo nalezljivimi virusnimi okužbami je virus parainfluence, pogost pa je tudi kužni kašelj oz. traheobronhitis, kjer pes lahko tako močno kašlja, da se prične daviti in bruhati. Zelo nalezljiva je pasja kuga, ki se prenaša z vsemi telesnimi izločki, z neposrednim kontaktom z okuženim psom, kapljično in po zraku. Med simptomi so potrtost, pomanjkanje apetita, depresija, dehidriranost in povišana telesna temperatura, zato je priporočljivo preventivno cepljenje. Bolezen pasja kuga v naprednejši stopnji poleg dihal (kihanje, pljučnica, gnojni izcedek iz smrčka) prizadene tudi prebavila (bruhanje in driska), živčni sistem (paraliza posameznih mišic, krči mišic, slepota), prav tako na koži trebuha lahko najdemo izpuščaje, pojavi se tudi poroženelost epitelija na smrčku in blazinicah.
Preventivne aktivnosti
Najboljša preventiva je gibanje in aktivnosti na svežem zraku, k boljši odpornosti pa pripomore tudi uravnotežena ter kakovostna prehrana. Manj možnosti za zdravstvene težave bo pes imel, če bomo redno odpravljali notranje zajedavce in opravljali redna cepljenja proti kužnim boleznim. Občasno po potrebi lahko psičku v prehrano dodamo tudi vitamine, posebno so vitamini priporočljivi ob večjih naporih in velikih temperaturnih razlikah (pred tem se posvetujemo z veterinarjem, ki nam bo priporočil prave vitamine za našega psička).
Maša Pirnat
