Beauceron, berger de beauce in bas rouge so imena, ki vsa predstavljajo isto pasmo. Beauceron je atletski pes, ki daje vtis moči. Je zelo vsestranska pasma z močno muskulaturo, toda lahkotnim gibanjem in živahnostjo brez okornosti. S svojimi psihičnimi sposobnostmi kot tudi delavnimi navadami so psi te pasme sposobni za opravljanje mnogih nalog. Znani so po svoji ekstremni inteligenci in so brez dvoma ena izmed najinteligentnejših pasem. Imajo odličen spomin, njihove osnovne vrline so poslušnost, mirnost, pogum, potrpežljivost, odpornost in budnost. Kažejo ekstremen čut za zvestobo in ugajanje svojemu gospodarju. So senzibilni psi in imajo veliko sposobnost prepoznavati razpoloženje in voljo svojega gospodarja.
Zgodovina pasme
Beauceron je največji izmed francoskih ovčarskih psov. Kljub temu da je zunaj Francije skoraj nepoznan, ima dolgo zgodovino. Je zelo stara pasma, ki se je razvijala samo v Franciji brez kakršnihkoli tujih križanj. Predvideva se, da je odlomek rokopisa iz leta 1578 prvi specifični opis psa z opisom beaucerona.
Beauceron je bil splošno delaven pes. Delaven in skrbno izbran je bil kot zaščitnik in zganjalec črede ovac in goveda, paznik domačega dvorišča in nepodkupljiv zaščitnik družine. Beauceron je ravno tako znan kot berger de beauce (ovčar iz pokrajine Beauce) ali bas rouge (rdeča nogavica), kot mu radi pravijo Francozi. Je v tesnem sorodstvu s svojim dolgodlakim bratrancem briardom ali berger de briem (ovčar iz pokrajine Brie).
Na pasji razstavi leta 1863 v Parizu je bilo razstavljenih več kot tisoč psov, med njimi tudi 13 ovčarjev lupoidnega tipa s pokončnimi uhlji ter črno in rumenkasto rdečo dlako: to so bili njegovi predniki. Nekaj desetletij pozneje, leta 1897, je pasma po zaslugi kinologa Emmanuella Balleta, ustanovitelja francoskega kluba ovčarskih psov, že imela današnji videz.
Beaucerona je ravno tako uporabljala francoska vojska. Sposobnost izvrševanja ukazov brez obotavljanja jim je dobro služila med obema vojnama v Evropi, kjer jih je vojska uporabljala v prvih vrstah za prenašanje sporočil. Uporabljali so jih tudi pri odkrivanju min in drugih dejavnostih. Tudi danes se beauceroni uporabljajo v vojski in policiji.
Standard pasme se je zelo malo spreminjal skozi leta. Pasma je stara že dobrih sto let, zato so tudi francoski kinologi trdili, da je beauceron oče dobermanov.
Kakorkoli že, beauceron je skozi zgodovino ohranil svoje kvalitete, kljub temu pa se je uspel uspešno prilagoditi drugačnemu načinu življenja brez čred ovac. Dandanes je beauceron predvsem delaven pes, ki se ga s pridom uporablja kot pastirskega psa, vodnika za slepe in reševalnega psa, predvsem pa psa čuvaja.
Izvleček iz standarda pasme
[members_only]Beauceron izvira iz Francije in ga uvrščamo med FCI-skupino 1, to je med ovčarske in pastirske pse, v sekcijo ovčarskih psov.
»Beauce«, »beauceron« in »rdeča nogavica« so imena, ki so bila izbrana ob koncu 19. stoletja za imenovanje te starodavne francoske ovčarske pasme enakega tipa, z gladko dlako na glavi, ostro in kratko dlako ter običajno s prirezanimi ušesi. Po telesu imajo rdečkaste ožige, ki so opazni na ekstremitetah štirih nog, ki so pripeljale vzreditelje v takratnem času do imena »rdeča nogavica«. Dlaka je običajno črna z rdečimi ožigi ali pepelnato siva s črnimi lisami. Te pse so vzrejali in selekcionirali zaradi njihove nadarjenosti vodenja in čuvanja čred ovac.
Ovčar iz pokrajine Beauce je velik, kompakten, odporen, močan, dobro grajen in mišičast, toda brez okornosti. Je odkritosrčen in samozavesten. Izraz je iskren, nikoli zloben, plašen ali zaskrbljen. Beauceron mora biti nežen in neustrašen.
Zobje so močni s škarjastim ugrizom. Ušesa so visoko nastavljena in spuščena. Ne smejo biti prilepljena na lica. So ravna in precej kratka. Dolžina ušes naj bi bila do polovice dolžine glave. Rep je cel, nizko nošen in mora segati do skočnega sklepa brez odklona. Na konici je zavihan v obliki črke »J«. Šape so velike, okrogle in kompaktne. Kremplji so vedno črni. Blazinice so čvrste.
Po tradiciji so ovčarske pasme nagnjene k temu, da imajo slednike. Sledniki oblikujejo dobro ločen palec s kremplji, postavljenimi bolj k šapami. Beauceron ima po dva slednika na zadnjih nogah. Korak je izdaten, gibek in prost. Okončine se gibljejo dobro v liniji. Beauceron naj bi imel podaljšan drnec z dolgo segajočimi gibi.
Dlaka je gladka na glavi, kratka, gosta, čvrsta in priležna telesu, 3 do 4 cm dolga. Zadnjica in notranja stran repa je rahlo, vendar obligatorno resasta. Podlanka je kratka, fina, gosta in puhasta, bolj zaželena je mišje sive barve in ne sme se videti skozi zgornjo dlako.
Barva:
a) Črna z ožigi: »rdeče nogavice«. Črna je čisto črna in ožigi so veveričje rdečkasti. Ožigi so na sledečih mestih:
· lise okoli oči,
· na straneh gobca, na licih sta dve lisi, vendar nikoli za ušesi,
· na prsih, najbolj zaželeni sta dve lisi,
· pod vratom,
· pod repom,
· na nogah, občutno izginjajo z višino, ne smejo prekrivati več kot 1/3 dolžine nog in rahlo so višji na notranji strani nog.
b) Harlequin (pepelnato siva s črnimi lisami in ožigi): siv, črn z ožigi, dlaka mora biti črna in siva enakovredno na obeh straneh, lise morajo biti dobro vidne, včasih s prevladujočo črno barvo. Ožigi so enaki kot pri črni različici z ožigi. Dovoljena je nejasna bela lisa na prsih.
Velikost vihra pri samcih sega od 65 cm do 70 cm, pri psicah pa od 61 cm do 68 cm.
Beauceron v moderni družbi
Osnovne vrline beaucerona so predvsem poslušnost, pogum, potrpežljivost, odpornost in odzivnost. Če bi ga morali opisati z bolj človeškimi lastnostmi, bi lahko rekli, da nikoli ne laže. Ni pokvarjen, zahrbten, zvit ali pretkan. Vedno pokaže to, kar čuti. Vse te vrline ga v sodobni družbi oblikujejo v odličnega družinskega psa in psa čuvaja, ki je zvest in izredno ljubeč do svojih ljudi. Je ponosen čuvaj domačega dvorišča in tudi odličen spremljevalec. Ima izreden občutek do otrok in starejših ljudi, do katerih je precej bolj nežen in potrpežljiv. Do tujih ljudi je praviloma zadržan.
Pri srečanjih z drugimi psi je dominanten, a nikoli popadljiv. Ima močan in stabilen značaj in zato potrebuje ob sebi sposobnega vodnika. Beauceron ni pes, ki bi ustvarjal konflikte, a kadar je izzvan, se odzove.
Je pes, ki ima izredno željo ugajati svojemu človeku, a zaradi svojega značaja obenem potrebuje odločnega in poštenega vodnika. Njegov značaj je močan, v svojih odločitvah je suveren, njegovi odzivi pa so hitri in premišljeni. Je okreten pes z močno izraženimi nagoni in ob sebi si zasluži enakovrednega vodnika, ki mu bo nudil vse za aktivno in srečno življenje. Beauceron je pes, ki je med samim delom aktiven, pozoren in pripravljen sodelovati, po drugi strani je lahko že naslednji trenutek povsem umirjen in sproščen.
Vzgoja in šolanje
Beauceron odraste precej pozno, in sicer nekje pri treh do štirih letih starosti. Do takrat je lahko zelo aktiven in potrebuje primerno zaposlitev. Psa te pasme naj si zato omislijo ljudje, ki ga bodo lahko vključili v svojo družino ali delo. Zaradi svoje prilagodljivosti se brez težav privadi tudi na življenje v stanovanju. Bivanje na prostem mu sicer ne predstavlja nikakršnih težav, niti v vročih poletnih dneh niti v prihajajočih mrzlih zimskih dneh, v katerih nadvse uživa. Vsekakor se zelo priporočata vsaj osnovno šolanje in vzgoja že mladička, ki vam bosta olajšalo marsikatero težavo v kasnejšem obdobju odraščanja psa. Psi te pasme imajo namreč izrazite prehode med različnimi fazami odraščanja, ki pa so ključne za uspešno vzgojo in kasneje prijetno sobivanje. Tako kot vsi ovčarski psi so tudi beauceroni pri šolanju zelo uspešni, če le zadostimo osnovnim pogojem. Dovolj gibanja in psihične zaposlitve ter odločno, a pošteno delo vas bodo pripeljali do odličnega prijatelja, na katerega boste lahko upravičeno ponosni.
Nega in zdravje
Dlaka ne zahteva posebne nege. Kljub kratki dlaki je zelo neobčutljiv na vremenske razmere, saj ima pozimi zelo močno podlanko. Ta spomladi odpade, zato je v času menjave dlake potrebno pogostejše krtačenje. Dlaka je ostra, kratka, po hrbtu malce daljša in naravno svetleča. Beauceron je tudi zelo nezahteven, kar se tiče same prehrane.
To je pes z izjemno visokim pragom bolečine. Pasma kot takšna je še vedno zelo zdrava. Kljub vsemu so kot predstavniki večjih pasem psov ti psi nagnjeni k težavami s kolki, komolci in hrbtenico, a jih v kvalitetni vzreji le težka zasledimo. V zrelejših letih so nagnjeni k zasuku želodca; preglavici, ki pesti vse pasme globokih prsnih košev. Kakšnih posebnih genetskih bolezni, posebne nagnjenosti k alergijam in podobnega beauceron nima. Praviloma predstavniki pasme dočakajo visoko starost ‒ tja do 15 let ali več. Za njih je značilno, da ostajajo aktivni do zadnjega dneva svojega življenja, v kolikor starost dočakajo brez večjih bolezni ali poškodb.
Kako izbrati pravega
Prvi korak do izbire čudovitega psa je seveda najprej izbira pravega mladička. V prvi vrsti izberite mladička pri zaupanja vrednem vzreditelju. Dobrega in poštenega vzreditelja prepoznate po znanju, ki ga ima o pasmi, uspehih njegovih psov in pogojih, v katerih njegovi psi in mladički živijo. Izrednega pomena pri nakupu mladička sta njegova vzgoja in socializacija že v leglu ter genetska zasnova, ki je posledica premišljene in odgovorne vzreje. Le tako se boste izognili nakupu mladička, ki ne bo ustrezal splošnim značilnostim pasme in bo imel značajske hibe, ki jih boste težje reševali, tudi ob podpori v pasjih šolah.
Beauceron je kljub manjši prepoznavnosti v svetu resnično izjemen in impozanten pes, ki se je odlično vključil tudi v moderno družbo. S svojim značajem in zvestobo očara prav vsakogar, ki si želi zvestega sopotnika skozi življenje.
[/members_only]
Urška Krivec
Objavljeno v dvaintrideseti številki revije Kužek