V preteklih dveh tednih ste lahko prebirali zgodbo o Klemnu in njegovi simpatični mešanki Fifi, ki je zbolela za pogosto ortopedsko boleznijo, osteoartritisem. Prvemu delu in drugemu delu zgodbe tako sledi še zaključek. Kako poteka zdravljenje z matičnimi celicami? Kako se bo odzvala Fifi? Preberite.
Nekaj pobritih kvadratnih centimetrov na Fifijinem hrbtu in komaj vidna brazgotina sta bili že po dveh tednih edini sledi prvega obiska Fifi in Klemna pri veterinarju. Iz nekaj tisoč matičnih celic odvzetih iz Fifijinega maščobnega tkiva, jih je v manj kot dveh tednih zrastlo več milijonov. Milijoni matičnih celic, na razpolago samo Fifi … milijoni, od katerih sta Klemen in Fifi pričakovala veliko.
Drugi obisk pri veterinarju je bil še krajši od prvega. Celice so kot v filmu na minuto točno pripeljali na motorju in veterinar jih je mojstrsko vbrizgal prav na mesto težave v sklepu. Vse skupaj je bilo skoraj premalo dramatično za tako znanstveno fantastično zdravljenje. Pa vseeno, Klemen se nad pomanjkanjem dramatičnih vložkov ob takem posegu ni pritoževal. “Samo, da je šlo vse po načrtu,” se še danes spominja. Ko je bil celoten postopek zdravljenja z matičnimi celicami za njima, so se odprla nova vprašanja.
Klemna je zanimalo predvsem, kako naprej in kaj lahko s Fifi pričakujeta? “Po dveh mesecih lahko pričakujemo prve znake izboljšanja,” je bil previden veterinar. Zelo ju je razveselila že novica, da Fifi ne bo v celoti prikrajšana za gibanje na prostem. Dva meseca čakanja pa tudi ne pomenita konec sveta. Dovolj dolgo sta že čakala na brezskrbne sprehode in teke po Kamniško-Savinjskem hribovju. Ovire na njuni skupni poti so ju že utrdile. Še nekaj kratkih napotkov: dva tedna brez lovljenja žoge … in že sta bila na dobri poti do okrevanja, saj bi celice naj čisto same poskrbele za vse ostalo. Klemnu so se ponovno porajale znane misli “predobro, da bi lahko bilo resnično”. Po nekaj tednih je Fifijina bolečina začela upadati in videti je bilo, da je živahna psička ponovno zaživela. “Ne bi mogel reči, da je že en teden po injiciranju matičnih celic vstala popolnoma brez težav, ampak razlika je bila več kot očitna,” se spominja Klemen. Edino, kar ga je skrbelo, je bilo to, da se vse skupaj odvija hitreje, kot je napovedal veterinar. “Človek velikokrat vidi to, kar želi videti – placebo učinek je znanstveno dokazan pojav,” tako je Klemen opravičeval in racionaliziral to, kar je bilo jasno opaziti pri Fifi.
Video: Animacel
A videnega kmalu ni bilo več moč zanikati. Bolečina je pojenjala in se ni vrnila niti ob deževnih ali hladnih dneh. Na začetku je Fifi po dolgih sprehodih še težko vstajala, a tudi to je kmalu izginilo. Na prvem pregledu je tudi veterinar priznal, da se uspeh zdravljenja različno odraža od primera do primera in da se rezultati v povprečju pokažejo šele po mesecu ali dveh, vendar da ga kar nekaj lastnikov že v prvem mesecu po zdravljenju pokliče z veselimi novicami o odličnem okrevanju. “Uspelo nama je, Fifi!” se je takrat veselil Klemen. Bojazen, ki je ostala, je bila ta, da bi šlo le za kratkotrajen učinek. Bala sta se, da bi ju bolezen presenetila ravno takrat, ko bosta ponovno zaživela normalno življenje in spet obula pohodne čevlje. Danes, štiri leta po terapiji z matičnimi celicami, Klemen vidno zadovoljen ugotavlja, da je bil strah odveč. Še zmeraj pridno skrbita za Fifijino primerno telesno težo in zdravo prehrano, a protibolečinskih zdravil se od takrat nista več dotaknila. Težave s sklepi so zanju tako le še zgodba, ki ste jo pravkar prebrali.
Vesela sta, da sta v Sloveniji na nek način utirala ledino, saj sta se že pred toliko leti odločila za to sodobno in napredno obliko zdravljenja. Klemen ne upa niti pomisliti na to, kje bi bila danes, če ne bi bilo matičnih celic. Dolgi sprehodi so spet del njunega vsakdana in Fifi je razigrana kot še nikoli poprej. Včasih še preveč … je pač šnavcer!
Konec.
