Vragolije vesele kraševke

vragolije-vesele-krasevkeMačke. Zabava mnogih psov. Je sploh kaj slajšega kot njihovo preganjanje? No, Jena bi tu brž izstrelila: njihova hrana. Ko je prišla v naš dom, je na dvorišču že kraljevala mačka, ki je s svojo prijetno naravo udomačila našo prejšnjo psičko, sicer strastno preganjalko mačk. Zato me ni niti malo skrbelo, da ne bi socializirala mlade kosmate kepice. Na mačke je tudi nisem nikoli ščuvala, skušala sem se izogibati besedi muca, tako da ti zvoki v njej nikoli niso zbujali osnovnega pogojevanja. In res, z Mikico sta srečno sobivali, dokler ni nekega dne odkrila mačjega prostorčka za hranjenje. Pri polni skledi se prijateljstvo hitro konča, od zavisti in požrešnosti se slišijo samo še zvoki hitrega mlaskanja in opozorilnega renčanja. Ker pametnejši odneha, se mačka za svojo dolgočasno industrijsko hrano v takšnih situacijah ne zmeni preveč, modro se umakne na prostran travnik in lovi. Sveže, tople, sočne miši so za krvoločnega sesalca najboljša nagrada. In Jena ali njen ostareli pasji prijatelj Jogi tako navdušeno prideta do prepovedanih priboljškov, kadar malček pusti odprta vrata v kolesarnico pod senikom. Veselje se tu nikakor ne konča. Za našo hišo so ob ogromnem zelenem travniku še večja njiva, pa sadovnjak in kašča. Raj za glodavce ter v nadaljevanju prehranske verige tudi za mačke. In za pse, ki se neskončne dopoldanske ure na smrt dolgočasijo, pa najdejo razvedrilo v dolgotrajnem bevskanju na svoje naravne sovražnike. Mačke v jok in na drevo?

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Jana Puhar

Objavljeno v osemindvajseti številki revije Kužek