Izmenjava pogledov s kužki nas z njimi še bolj povezuje in raziskovalci z raziskavami potrjujejo, da so psi skozi evolucijo prispeli na točko, kjer se z ljudmi znajo povezati podobno, kot se starši povežejo s svojim otrokom.
Ko skrbniki globoko zremo v zaupljive oči naših kosmatincev, se tako v njihovih telesih kot v naših izloča hormone oksitocin. Zaključimo torej lahko, da smo srečnejši in tako vzpostavimo še bolj ljubezniv ter trden odnos s svojim kužkom. Da to niso le prazne marnje, dokazujejo tudi izsledki raziskave, ki jih lahko preučite v spodnjem videu. Raziskovalci so z namenom dokazati pozitivne učinke očesnih stikov najprej v sobo razporedili 30 skrbnikov s kužki in jih v prostoru zadržali 30 minut. V tem času so spremljali vse njihove aktivnosti, med katerimi so očesni stik, crkljanje, pogovori … Po končanem eksperimentu so vzeli vzorec urina tako psa kot skrbnika in pri obeh primerjali raven hormona oksitocina. Enak eksperiment je raziskovalna ekipa izvedla tudi na volkovih, ki so jih celo življenje vzgajali ljudje. Zanimivo je, da se je raven oksitocina v urinu povečala tako pri psih kot skrbnikih, ki so si dlje zrli v oči, ne pa tudi pri volkovih. Še bolj zanimivo je, da so psičke dlje časa zrle v oči svojih skrbnikov in da so imeli skrbniki psičk v organizmu več oksitocina kot skrbniki samčkov. Zanimivo, kajne? Zakaj je temu tako in kaj so raziskovalci še ugotovili, pa izveste v videu, ki so ga ustvarili pri New Scientist.
Maša Pirnat
