Za pse na splošno velja prepričanje, da so veseli, razigrani in zadovoljni, zato bi pričakovali, da imajo zaradi takšnih osebnostnih lastnosti tudi kar najbolj optimističen pogled na življenje. V resnici pa so znanstveniki odkrili, da so posamezni psi lahko tudi pesimisti in za katere je posodica vedno na pol prazna.
Raziskave, ki so jih nedavno izvedli na Fakulteti za veterinarske znanosti v Sydneyu, so temeljile na merjenju in primerjavah med pozitivnimi in negativnimi čustvenimi stanji pri psih.
Meritve čustvenih stanj so se izvajale objektivno in povsem neinvazivno. Natančna ugotovitev in opredelitev ali je posamezen pes bolj optimistične ali bolj pesimistične narave, je nesporno še posebno pomembna pri tistih psih, ki se usposabljajo za delovne, službene ali reševalne pse. Naravno optimistično stanje psa namreč dokazano bistveno vpliva na splošno dobro počutje živali, posledično pa tudi na pričakovane nadpovprečne rezultate pri šolanju in v sodelovanju s človekom.
Testiranja so raziskovalci izvajali tako, da so pse učili povezovati dva različna tona (dve oktavi narazen) z dvema različnima posledicama. Ob prepoznanem nižjem tonu so psi dobili za nagrado mleko, ob prepoznanem višjem tonu pa so dobili za nagrado enako količino navadne vode. Ko so vsi psi osvojili nalogo diskriminacije tonov, so poskus nadgradili tako, da so psom predvajali tudi dvoumne intonacije in beležili njihove odzive. Psi, ki so bili po naravi bolj optimistični, so v naprej pričakovali dobro in so se kljub nejasnim tonom nanje odzivali, najbolj optimistični med psi pa so celo sami poskušali odgovoriti s toni, ki so jih slišali v povezavi z želeno nagrado.
Od vseh psov, ki so jih v raziskavi preverili, je bilo prepoznanih več optimističnih psov kot pesimističnih, vendar pa testirani vzorec še ne zagotavlja, da kot takšen lahko velja za splošno populacijo psov.
Glede na rezultate raziskave, pa zagotovo velja, da pes z optimistično osebnostjo v svojem življenju pričakuje, da se mu bo zgodilo več dobrih stvari kot slabih. Optimističen pes bo zato pripravljen tudi veliko več tvegati, da bi prišel do želene nagrade. Optimističen pes je pes, ki se hitro pobere tudi po slabi izkušnji in kmalu poskusi znova, manjše prepreke in težave pa ga ne motijo.
Če ima pes bolj pesimistično osebnost, boste hitro opazili, da pričakuje manj dobrih stvari in več slabih, posledično pa mu gre tudi pogosteje kaj narobe. Slednje od njega terja previdnost in zato manj pogosto tvega. Opazili boste, da se zlahka odreče tudi želji po nagradi, ker je njegov strah pred neuspehom močnejši. Nikakor ni rečeno, da je takšen pes nesrečen, vendar ima raje nevtralno stanje, brez pretiranih izzivov, stabilnost in ustaljen red. Opazili boste še, da se morda izogiba ponovitvam neuspešno opravljene naloge, za razliko od optimističnega psa, ki odneha tako zlahka in bi neuspelo nalogo neutrudno ponavljal in ponavljal, dokler mu ne bi končno uspelo. Prav tako so pesimistični psi pogosteje pod stresom, so bolj dovzetni za bolezni in niso primerni za delovne pse.
Raziskava je pokazala še en zelo pomemben vidik: osebnost psa namreč bistveno vpliva na splošen pasji pogled na svet, posledično pa tudi na njihovo običajno vedenje, učljivost in trenutno razpoloženje.
Za pasje trenerje je zaradi navedenega predvsem zgodnje prepoznavanje osebnosti psa ključnega pomena. Če je določen pes pesimistične narave, za delovnega psa zagotovo ne bo primeren, ker se bo izogibal nevarnostim. Pri odkrivanju drog ali eksplozivov bo veliko uspešnejši optimističen pes, ki se ne bo branil novih izzivov in ga bo njegova naravna optimistična vztrajnost, kljub oviram na poti, vselej gnala zastavljenemu cilju naproti.
Omenjena raziskava pa nudi tudi dober potencial za vedenjske strokovnjake, ki bi lahko na podlagi novih dognanj popolnoma preoblikovali način ocenjevanja pasjega počutja nasploh. Če bi z gotovostjo prepoznali stopnjo optimizma ali pesimizma pri posameznem psu, bi bilo možno slediti tudi spremembam v stopnji optimizma oziroma pesimizma, ter ugotavljati kdaj je pes v bolj negativnem čustvenem stanju in kaj je tisto, kar ga morda še lahko spodbudi k bolj pozitivnemu počutju od običajnega.
Cilj in želja, ter nenazadnje tudi naloga vsakega odgovornega pasjega lastnika, je tudi skrb za optimalno dobro počutje in zadovoljstvo psa. Ne glede na to, ali je posodica za vašega psa vedno na pol polna, ali napol prazna, lahko s svojim ravnanjem vsak dan poskrbite, da bo tudi največji pasji dvomljivec izkusil popolno, blaženo pasjo srečo, ker bo vedel, da v življenju obstaja nekdo na kogar se lahko stoodstotno zanese.
Maja Kalaš
