Reps na 48-urnem reševanju pogrešanih oseb

335

Zamislite si kraj po potresu: občutek majhnosti, izgubljenosti, nemoči, pretresenosti, tišino, ostanke zgradb, pogreznjenih v blato, prah rušečih se opek, stisko zasutih ljudi in sorodnikov, ki si nadejajo rešitve. Tišino od časa do časa prekinejo glasen pasji lajež in sirene reševalnih vozil. Začne se neumorno delo reševalcev. In tako se je po zapuščeni stavbi, polni lukenj, odlomov, pregrad in ovir, napotil v iskanje pes, ki je za stebri in odlomljenimi kosi sten, v kupih gradbenega materiala, iskal skritega, mirujočega človeka ter z razprtim smrčkom lovil vonj iz jaškov in razpok. Počitka je malo, psi in vodniki pa svoje naloge ne glede na to opravljajo po svojih najboljših močeh.

Vsakemu vodniku se odvali kamen od srca, ko sliši lajež svojega štirinožnega pomagača, kajti z vztrajnim laježem oznani veselo novico: »Našel sem osebo!« in nakaže najdenega – bodisi v ruševinah bodisi pod snegom – ali izgubljenega na prostem. Zadovoljstvo vodnika in vseh udeleženih je še večje, če je najdba osebe pravočasna, kar je velikokrat bistvenega pomena za samo preživetje pogrešanega.

Reševalci zorijo in pridobivajo svoje izkušnje poleg rednih treningov in šolanj tudi z raznimi preizkusi in akcijskimi vajami. Ena najtežjih je 48-urna vaja, ki poteka v pogojih, ki so čim podobnejši tistim pri pravih reševalno-iskalnih akcijah. Ta izredno težak in zahteven preizkus Mednarodne organizacije za reševalne pse IRO MRT (Mission Readiness Test), kjer je simulirana čim realnejša situacija, služi predvsem kaljenju reševalcev in njihovih psov ter pridobivanju izkušenj in rutine. V resnični situaciji, kjer so še v večji meri prisotni adrenalin, psihična obremenitev in velika objektivna nevarnost, poteka iskanje zato samozavestneje, bolj premišljeno in umirjeno.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Zapisale: Alenka Galun, Hojka Kraigher, Darinka Lečnik-Urbancl