Pasji mladički grizejo. Grizenje je za mladičke povsem normalno in za njihov razvoj še posebno pomembno, saj se morajo malčki z eksperimentiranjem naučiti, da ne ugriznejo preveč in kdaj jim sploh ni treba grizti. Z grizenjem se učijo nadzorovati svoje čeljusti in način ugriza, kar potrebujejo celo življenje. Povsem normalno vedenje za psičke pa lahko skrbnikom povzroči marsikateri siv las, ko z otožnostjo opazujejo polnilo blazin, ki je raztreseno po celem stanovanju ali ko kužki pustijo svoj pečat na pohištvu ter navsezadnje tudi na skrbnikovih okončinah (posebno noge so zelo pogosto na udaru). Zakaj pes grize in kaj lahko storimo glede tega?
Pomembna je zgodnja socializacija
Kako močno morajo grizti, se mladički naučijo od svoje pasje mame in bratcov ter sestric v leglu. Med seboj se namreč zelo radi grizljajo in če eden izmed mladičkov drugega premočno ugrizne, le-ta zacvili, kar je znak za konec igre. Če malček premočno ugrizne mamo, pa mu verjetno pokaže še kakšno drugo lekcijo, poleg cvileža. Da se malček že v zgodnjem otroštvu čim bolj socializira, je najbolj priporočljivo, če pri svoji mami in bratcih ter sestricah ostane do 10. tedna. Tako se mladiček od mame nauči že zelo veliko stvari, postane kar se da samostojen, to pa za skrbnika pomeni lažjo vzgojo v prihodnosti. Če je kužek dovolj časa pri svoji pasji družini, se hkrati nauči komuniciranja z drugimi psi ter tako zmanjša verjetnost, da napade, ali je napaden kot odrasel pes, ker ne bi znal ustrezno komunicirati z drugimi kosmatinci.
Zakaj pa je priporočljivo malčke pustiti v leglu do 10. tedna? Dr. Ed Bailey je izvedel raziskavo s pomočjo katere je ugotovil, da se pri psih, starih od 7. do 9. tedna, začnejo razvijati različni strahovi. Prav zato je to najslabše obdobje, da mladička vzamemo njegovi mamici in ga preselimo v novo, človeško družino. V 10. tednu starosti je kuža že bolje prilagojen novim razmeram in ga ni več strah novih zvokov ter neznanih situacij. Seveda za primerno socializacijo kužki potrebujejo druženje z ljudmi in drugimi psi, morajo biti seznanjeni s hrupom avtomobilov, mačkami … Če so mladiči v leglu izolirani ali tudi pri skrbniku ne dobijo dovolj različnih izkušenj, potem se lahko pri njih razvijejo strah in raznolike vedenjske težave. Dr. Ican Dunbar poudarja, da je socializacija majhnega psička najnujnejša prioriteta, ki se ji mora novopečeni skrbnik posvetiti. Mladiček mora spoznati širok spekter ljudi, zlasti otrok in tujcev, še preden dopolni 12. tednov. Dobro socializirani mladički zrastejo v odlične sopotnike, saj so samozavestni in se ne bojijo po nepotrebnem, so torej manj agresivni do ljudi in drugih psov, s katerimi so v stiku.
Del socializacije je tudi učenje mladičkov, da manj grizejo oz. kaj lahko grizejo. Za učenje nadzora nad ugrizom poznamo številne pristope. Lahko kužku namenimo posebno igračo, na kateri lahko vadi svoje grizljanje, lahko se odločimo tudi za hranjenje iz roke, kjer zapremo svojo dlan, če malček želi malo preveč ugrizniti (ko se umiri, se hranjenje nadaljuje). Da se izognemo ostrim zobkom mladičkov, lahko upoštevamo tudi katerega izmed spodaj navedenih priporočil.
Ne uporabljajmo rok
Vsi smo že storili to napako in želeli pasjemu pobalinu grizenje preprečiti z golimi rokami. Rezultati so lahko precej boleči, zato je bolj priporočljivo uporabiti igračo, na katero se mladiček lahko osredotoči.
Ustavimo igro
Takoj, ko začutimo, da so se pasji zobki pripravili na ugriz, se nehajmo igrati z malčkom. Pustimo ga in se umaknimo hitro, kolikor moremo. Kmalu bo mladiček spoznal, da grizenje pomeni konec igre in nas ne bo več toliko grizel.
Mladiček na povodcu
Če imamo doma mladička, ki med hojo vztrajno lovi naše gležnje, ga privežimo na povodec, da nas ne more doseči. Med vajo smo tik ob kužku, ko pa nas hoče ugrizniti, se odmaknemo ravno izven njegovega dosega. Kmalu bo kužek ugotovil, da se bo lahko družil le, če bo imel gobček pridno zaprt.
Ustavimo se
Lov in grizljanje skrbnikovih nog je najljubših šport marsikaterega psička. Ker takšno vedenje aktivira lov, poskusite ugrize preprečiti tako, da se nehate ukvarjati s kužkom takoj, ko ugrizne. Ne premikamo se, dokler nas ne spusti.
Ostanimo mirni
V javnosti velja prepričanje, da moramo med grizenjem mladičkov kričati ali jokati in tako kužkom pokazati, da nas njegov ugriz boli. Žal pa kričanje prav nič ne deluje, več bomo dosegli z mirnim pristopom in prigovarjanjem.
Dajmo kužku igračo
Dober način je tudi igračka, s katero lahko zamenjamo del našega telesa (ponavadi sta to noga ali roka), ki gre našemu mladičku tako zelo v slast. Tako ga naučimo, da nas ne sme grizti, lahko pa svoje zobke trenira na svoji igrački.
Ne ruvamo se
Ljudje nismo psi in se zato ne smemo tako vesti, saj nas v tem primeru mladič obravnava kot sebi enakega. Pri mladičkih, ki so še posebno navdušeni nad grizenjem, zato grobo igro raje izpustimo. Ker so malčki tako prisrčni, se je takšni igri včasih težko upreti, vendar se izplača, saj se le tako kuža lahko nauči, kakšna so pravila.
Odmor
Včasih od igre in navdušenja psički postanejo kar preveč razburjeni. Takrat ne bodo več poznali meje in bodo kar naprej grizli. Če se kužek od veselja tako razburi, je morda čas za odmor in počitek na svojem prostoru oz. za priboljšek, ki ga brez skrbi lahko grizljajo. Tega ne smemo dojemati kot kazen, le kot dejanje, ki mladička malo pomiri. Včasih namreč grizenje pomeni tudi, da so psički utrujeni in potrebujejo čas zase.
