Predstavitev pasme: Francoski buldog

Francoski-buldog-1Če ste se odločili za to pasmo, potem ste privrženec molosoidnih psov ter poznate njihove slabosti in prednosti: ovirano dihanje in prekomerno navezanost. Posebna anatomija uvršča francoskega buldoga med male molose, čeprav ga najdemo v deveti skupini med družnimi psi, to pa zaradi njegove velikosti.

Zgodovina

Francoski buldog izvira v glavnem iz angleškega že izginulega toy bulldoga iz 19. stoletja in je rezultat raznih križanj, ki so jih izvajali navdušeni rejci v ljudskih četrtih Pariza okoli leta 1880. Iz prvotnega psa čuvaja se je razvil pes, živeč v hlevu, kjer je bila njegova naloga lov na škodljivce.

V Francijo so ga uvozili angleški tekstilni delavci, ki so prišli delat v severno Francijo. Ker je bil podganar in bojevit, je pritegnil pozornost tistih, ki so opravljali poklice, kjer so potrebovali majhne pse.

Ko se je prikazal v pariški četrti La Villette, kjer so bile klavnice, mesarije in tržnice, so ljubitelji pasme iz gostinskih vrst začeli s selekcijo. Tako je iz hlevov prišel v salone. Naš buldog je torej rojen Parižan. Tujci so bili vanj noro zaljubljeni, zato so se prav tako zagreli za našega »Boula«. Iz Parižana je postal mednarodni popotnik, kjer je mnogo aristokratov in velikih meščanov iz prestolnic povsod po svetu imelo svojega buldoga. Za to pasmo je bila zlata doba, vzreja pa je cvetela in vedno bolj je bil cenjen.

Prva svetovna vojna je začasno zavrla njegov razvoj, toda »les années folles« – nora leta (med obema vojnama) so se ga znova polastila. Pes Parižanke, emancipirane ženske, vseh vrst umetnikov. Bil je pes visoke družbe. Z drugo svetovno vojno je doživel smrtni udarec. Od takrat je pasma obstajala le v skrčenem ljubiteljskem krogu do leta 1995, ko so se mediji polastili njegovega videza.

Konec 19. stoletja pomeni rojstvo francoskega buldoga, konec 20. pa lahko označimo kot vnovično rojstvo te pasme.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Helena Pintar

Objavljeno v osemnajsti številki revije Kužek