Dama s čelado
Podobno kot pri ljudeh tudi pri živalih najdemo različne značaje, navade ipd. in tudi stvari, ki malce ali celo precej odstopajo od tako imenovane navadnosti. Bržkone je to opisovati in razlagati na dolgo in široko težko, saj je primerov lahko nič koliko. Včasih je tako lažje, če uporabimo le besedo ali dve ali pa, še bolje, denimo fotografijo. Psička oblikovalke modnih dodatkov in oblačil Teje Jeglič je zagotovo že eden takšnih primerov. Seveda, da se pravilno razumemo, ima tudi Pina štiri noge, dvoje ušes, rep in vse ostalo, kar pritiče pasjemu rodu, in pri najboljši volji ne bi mogli trditi, da se v čemerkoli kaj bistveno razlikuje od drugih. Razen v eni stvari. Kosmatinka ima tudi nekaj, spričo česar zagotovo sodi med posebneže. Verjeli ali ne, čelado! Da, da, čisto pravo, pravcato čelado.
Ne vem sicer, koliko srninih pinčev s čelado poznate vi, jaz doslej zagotovo nobenega. Drugače rečeno, je Pina prva, za katero slišim. Ne vem, ali se temu reče pustolovka, a poleg vožnje v avtomobilu, kot pravi Teja, obožuje tudi vožnjo z motorjem in kolesom. Zaradi majhne rasti se na kolesu ali motorju lahko namesti v košaro in tisti, ki je za krmilom – pot pod noge. Tejin oče ji je za dodatno varnost in zaščito izdelal posebno čelado, spričo česar je motodama zagotovo posebnost tako za odrasle kot za otroke. Doma, za štirimi stenami, pa ima še eno ne prav posebej pasjo značilno navado. Obožuje namreč sesalnik. Ko zasliši zvok sesanja, takoj prihiti, se uleže na hrbet in čaka, da jo nekdo s krtačko na njem posesa po vsem telesu.
Teja se za pasmo srnin pinč sicer ni navdušila zaradi svoje nagnjenosti do motorističnih in sesalnih pustolovščin, ampak po naključju. Pred dvanajstimi leti je občasno delala v vaškem gostinskem lokalu, kamor je prihajal tudi gost, ki je imel malega črnega pritlikavega pinča. Kosmatinca je tako vzljubila, da je preprosto razmišljala le o tem, da bi takšnega kosmatinčka imela tudi sama. Takrat je prečesala vso Slovenijo in na koncu našla na Primorskem psičko, ki jo je poimenovala Pina.
Slan strah
Pred tem so doma imeli dva ovčarja, zato preskok na krepko pomanjšano lajajočo verzijo ni bil majhen. Kljub temu pa se privaditi temu, da imaš lahko po novem psa tudi v naročju in ne le ob sebi, ni bila težava. Tudi v stanovanju – Pina je namreč hišni kuža, seveda – ni bilo prostorskih težav. Za povrh je poleg tega, da je majhna, najraje v svoji košari pod odejo.
[members_only]
Nekaj tega gre pripisati nagnjenju k poležavanju, ostalo pa morda previdnosti, da ji ne bi bilo treba na kopanje. Vode namreč ne mara oziroma ji je do nje očitno ostalo nekaj odpora. Še kot majhno jo je ob neki priložnosti zalil morski val in od takrat dalje na mokroto gleda z malo priprtimi očmi, zaradi česar je nega v obliki kopanja včasih pravo pogajanje. Prav nobenega strahu pa nima, ko je treba pokazati, kdo pri hiši nosi hlače. Do drugih živali je namreč praviloma prijazna, nič pa ne okleva, če je kdaj treba pokazati, čigava je komanda. Ker ima že nekaj let, skakanje in norenje s pasjimi paglavci ni več tisto, kar je bilo, in ima raje mir. Tega pa si moraš zagotoviti sam.
Ena Pininih praktičnih lastnosti je tudi to, da v primeru potrebe zna kakšno uro počakati tudi sama doma. V Tejini odsotnosti je v glavnem pri njenih starših. Ker sta še oba v službi in imata izmenično delo, se le redko zgodi, da nekdo ne bi bil doma. Če pa že, pa zna počakati. Drugačnega dopusta, kot je skupen, si ne predstavljajo, zato ga vedno preživijo skupaj. Pina je navsezadnje družinski član, pa še majhna in praktična je zaradi tega. Zato počitnice vselej preživljajo v krajih, kjer so hišni ljubljenci zaželeni.
Auuuuu!
Poleg tega je tudi ubogljiva, čeprav za pinče včasih pravijo, da so od vraga. V šolo sicer ni hodila nikoli, so jo pa veliko stvari naučili doma, nekaterih pa se je naučila kar sama! Na primer skakanja po vratnih kljukah. Kadar so ta odklenjena, a zaprta, in si zaželi na vrt, prav tiste sekunde pa ni pri roki nikogar ali pa po njenem mnenju ne prihiti dovolj hitro, poskrbi za stvari sama. Toliko časa skače na kljuko, da se vrata odprejo.
Čeprav je Tejina, je za Pino največja avtoriteta Tejin oče. Njega tudi najbolj uboga. Kljub temu pa ne pomišlja prav dosti, ko je treba stvari napeljati na svoj mlin. Da, tega imajo namreč tudi kužki! Pred nekaj leti je staknila lažjo poškodbo šape. Odlomil se ji je krempelj, zaradi česar ni hotela stopiti na poškodovano prednjo tačko. Da je bil volk sit, koza pa cela, so ji s povojem obvezali šapo. S takšnim začasnim škorenjčkom je ves dan povsem neovirano skakala in tekala naokoli, ko pa se je Tejin oče vrnil iz službe, se je urno vrgla na hrbet, mu pokazala poškodovano nogo in začela šepati! Kot pravi Teja, ne verjame, kdor ne vidi na lastne oči …
[/members_only]
