»Pasji dnevi«, vedno sem bila mnenja, da so to poletni dnevi, ki so tako strašansko vroči, da niti psi ne morejo početi nič drugega, kot ležati, sopsti in se čim manj premikati. Mnogi danes to besedno zvezo uporabljamo za »pasjo vročino«, vendar pa imajo pasji dnevi prvotno povsem drug pomen. Stavek pravzaprav nima nič opraviti s psi in lenobo v poletnih dneh. Namesto na resnične pse, se besedna zveza nanaša na ozvezdje v obliki psa z imenom Sirius in njegov položaj na nebu.
Pasja astronomija
Za Grke in Rimljane so pasji dnevi predstavljali čas, ko je bil Sirius viden tik pred sončnim vzhodom, torej ob koncu julija. Od tu nato izhaja tudi najbolj znan pomen zveze s pasjo vročino, saj je to obdobje v letu, ko je vročina najhujša. Jay B. Holberg, avtor dela Sirius: Brightest Diamond in the Night Sky še dodaja, da je Homer v Iliadi in Odiseji Siriusa opisoval kot Orionovega psa. Iz latinščine se je besedna zveza v druge jezike prevedla pred približno 500 leti, ko so prišli na plano tudi novi pomeni. Če se malo vrnemo na Rimljane in Grke, pa so ti verjeli, da vročino povzroča Orionov pes Sirius, ki ga spremlja zanimiva legenda. Boginja Diana naj bi namreč svojega ljubimca Oriona po nesreči ubila in v želji, da ga ne bi nikoli pozabila, ga je s Siriusom vred pripela na zvezdnato nebo.
Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.
Maša Pirnat
