So naši psi kratke pameti? V primerjavi z divjimi živalmi se domači ljubljenčki lahko zdijo precej počasne pameti. Krivec za to je verjetno udomačevanje. Morda so psi res človekovi najboljši prijatelji, vendar sami pri tem odnosu lahko potegnejo kratko. Raziskave kažejo, da domače živali ne zmorejo reševati problemov enako učinkovito kot njihovi divji sorodniki, ker naj bi jih življenje z nami naredilo manj sposobne samostojnega razmišljanja.
V poskusih na Oregonski univerzi v ZDA so raziskovalci sestavili prozorno škatlo s pokrovom, na katerem je bila zavezana vrv. V škatli je bil košček klobase. Da bi žival prišla do hrane, je morala potegniti za vrv na pokrovu in tako odpreti škatlo. To »uganko« so pokazali 10 psom, ki so živeli kot ljubljenčki, 10 zavetiškim psom in 10 volkovom. Delovali so v prisotnosti in ob odsotnosti človeka. Nato so dali vsaki živali še dodatni 2 minuti časa za rešitev problema, kako se dokopati do vsebine škatle. Osmim od desetih volkov je uspelo končati nalogo in požreti priboljšek, medtem ko je to uspelo le enemu od dvajsetih psov. Večinoma so se obračali na pomoč k človeku. Večina psov ni niti poskušala. Volkovi so bili prav tako pri tem delu vztrajnejši kot psi. Ob prisotnosti in spodbudi človeka so se psi več dotikali škatle, a uspešnost reševanja težave je bila le zmerno višja.
[members_only]
Kaže, da so psi razvili preživetveno strategijo, ki je pač primerna njihovemu načinu življenja, torej, kjer ljudje večkrat naredijo stvari namesto njih. Očitno je udomačitev pripeljala pse do tega, da so manj sposobni reševati probleme kot njihovi divji volčji »kolegi«. Namesto, da bi se spopadli s težavo, računajo na pomoč človeka. Raziskovalci, ki so izvajali poskus, menijo, da smo ljudje navadili živali na to, da ne mislijo samostojno. Rezultati morda lahko razložijo tudi, zakaj se ljubljenčki tako pogosto znajdejo v nerodnih situacijah, npr. se zapletajo v povodec ali si zataknejo glavo v prečke ograje, itd. Volkovi naj bi v svojem divjem življenju imeli tudi več priložnosti za neodvisno reševanje težav, pa tudi bogatejše izkušnje z uspehom in rezultati tega reševanja (npr., da tako pridejo do hrane). Posledično je obnašanje psov lahko rezultat naučene odvisnosti od ljudi, ali pa gre za zaviranje neodvisnega reševanja težave, ki je zanje nova. Socialna občutljivost, ki je značilna za pse, očitno igra tudi veliko vlogo, ko gre za pripravljenost na spopadanje z neznano težavo. To kaže na splošno odvisnost od ali upoštevanje človeških dejanj.
Rezultati kažejo na to, da so psi s tem, ko so izboljšali zaznavanje in odzivanje na človeška dejanja, hkrati nazadovali na področju samostojnega reševanja težav. Na univerzi v Coloradu pa menijo, da je pasje zanašanje na človeka pri reševanju težav pravzaprav prednost pred vedenjem volkov, saj pomeni naprednejše socialne veščine. Menijo tudi, da je težko posploševati, ko primerjamo vedenje domačih psov in volkov. Zaradi neverjetne raznolikosti vedenj med psi je v takih primerih skoraj nemogoče govoriti o univerzalnem »vedenju psov«.
Najbrž bi bilo zanimivo izvesti poskus s skoraj divje živečimi psi z ulic, ki so ponekod vsakdanji pojav in se združujejo v trope ter tako na pol divje živijo že več generacij, v marsičem pa se nekateri še vedno zanašajo na ljudi, ki jim npr. občasno nosijo hrano.
[/members_only]Katja Pavlič
