Mnogo lastnikov majhnih pasem misli, da njihov kužek ne potrebuje šole in vzgoje, ker je pač majhen in ljubek, in ga lahko čisto enostavno primejo v naročje, če pride do situacije, ko ga ne morejo drugače obvladati. Ker jih kužek tako lepo pogleda, seveda dobi porcijo kosila direktno iz njihovega krožnika, čudovito pa je tudi, ko kužek spleza v njihovo naročje (in renči na mimoidoče pse). Pse prenašajo naokoli v naročju in kaj kmalu se začnejo začudeno spraševati kaj je narobe z njihovim psom, saj z njim ravnajo kot z majhnim, kosmatim človečkom.
Po drugi strani pa vse več ljudi, ki so skrbniki večjih pasem, obiskuje pasje šole, kjer se naučijo kako psa pravilno motivirati in kako vzpostaviti dober odnos s kužkom, tako da v primeru kritičnih situacij vedo, kako psa preusmeriti in se takšnim situacijam izogniti. Tudi malo manj prijetno je, ko jim pes, ki tehta več kot trideset kilogramov, pleza v naročje, postavijo pa mu tudi omejitve, ker je potrebno paziti, da velik pes ne poruši majhnega otroka in takšen pes je v resnici veliko bolj srečen in umirjen kot tisti, ki takšnega odnosa s svojim skrbnikom nima. Česar se namreč, na žalost, mnogo lastnikov manjših pasem ne zaveda, je ravno to, da je pes samo pes in ne majhen, kosmat človek.
Je torej res, da majhni psi ne potrebujejo šole, vzgoje in omejitev? Je prav, da delamo takšno razliko med psi, samo zato, ker so nekateri majhni in drugi večji? Niti slučajno! [members_only]
Vsi psi – od najmanjšega do največjega – potrebujejo fizično in mentalno aktivnost. Pes, ki ne dobi zadostne količine obojega, lahko postane problematičen. Svojo nakopičeno energijo bo moral nekam preusmeriti, vsak dan pa bo imel na voljo 24 ur časa, da razmišlja o lumparijah. Zaradi nesrečnega psa pa smo posledično manj srečni in zadovoljni tudi mi, skrbniki. Kaj lahko torej storimo, da bo naš majhen kužek bolj umirjen in srečen?
Prva točka, ki jo je potrebno predelati je fizična aktivnost – sprehod. Dejstvo, da je kužek majhen, še ne pomeni, da ne potrebuje sprehoda. Seveda primerno dolgega, nikakor pa ni dovolj, da ga odnesemo na bližnji travnik, kjer opravi potrebo in ga nato hitro odnesemo nazaj v stanovanje. Tudi, če se do travnika sprehodi sam, to še vedno ni zadostna fizična aktivnost.
Druga točka pa je mentalna aktivnost vašega kužka. Sem spada pasja šola, vzgoja in omejitve (zaradi katerih pes ne bo po mili volji počel, kar se mu bo pač tisti trenutek zahotelo).
Pasja šola je čudovit način za grajenje temeljev dobrega odnosa med psom in skrbnikom, in razen tega, da se moramo pri šolanju majhnega kužka malo več sklanjati (ko psa nagrajujemo, ko se z njim igramo, ko ga z roko usmerjamo), ni čisto nobene razlike med učenjem velikega in majhnega psa.
Če mislite, da obisk pasje šole ni za vas in vašega štirinožnega prijatelja, šolajte psa doma. Učenje psa je super aktivnost za njegove možgančke, poleg tega pa se bodo med vama spletli trdni prijateljski odnosi. Psi namreč neizmerno uživajo, ko jim zadamo naloge, ki jih nato lahko izpolnijo in za nagrado dobijo našo pozornost. Navsezadnje je naša pozornost vse, kar si želijo pridobiti z vsemi izsiljevanji, prošnjami in nagajanjem, kajne? Naj si jo torej zaslužijo na pravilen način.
Če ste spoznali, da morda z vašim majhnim kužkom, kljub temu, da ste mu podarili vso svojo ljubezen, niste ravnali tako, kot bi vaš pes potreboval, ne skrbite! Da se “starega psa ne da naučiti novih trikov” namreč niti slučajno ne drži!
[/members_only]Sabina Vesel
Objavljeno v štiriindvajseti številki revije Kužek
