Pasji triki, 5. del

22/03/2014

2105

Izobraževanje psa je dolgotrajen proces, ki se dopolnjuje skozi vse življenje. Čeprav se zapletenost trikov skozi učenje nadgrajuje, pa so najtežje osnove. Ko se lastnik in pes navadita sodelovanja in skupnega dela, postanejo vaje zabavnejše, hitrejše in lažje.

Tokrat vam predstavljamo tri trike, ki temeljijo na osnovah iz prejšnjih številk.

»Rolaj«

Gre za zabaven trik, pri katerem se pes povalja po tleh, kar je videti kot nekakšen bočni preval.

Pri učenju moramo imeti 100-odstotno pasjo pozornost.
Za vajo uporabljamo priboljške in kliker.
Pes naj bi pred tem trikom že znal ukaz »prostor«, zato mu ležanje ne bi smelo delati težav.

[members_only]

S priboljškom zvabimo psa v ležeči položaj. Pri tem ne uporabljamo ukazov in dotikov. Ko se pes prvič uleže, kliknemo in ga nagradimo.
Nato ga iz ležečega položaja zvabimo s priboljškom, da se prekotali. To bomo najlažje dosegli, da priboljšek premikamo mimo njegovih ušes proti tilniku.
Od psa ne smemo pričakovati preveč, saj gre za nenaravni položaj, zato moramo nagraditi vsak nadaljnji premik k prevalu.
To storimo najlažje tako, da celotni preval razdelimo na več zaporedij, v katerih psa postopoma privajamo na valjanje.
Celotna vaja je veliko lažja, če pes že zna trik iz prejšnje številke Kužka, poimenovan »bam-bam«, saj se je pri tem triku že naučil uleči na hrbet. Naša naloga je, da mu pokažemo le še preostali del prevala.
Veliko psov neradi izvajajo ta trik, zato moramo biti pri učenju potrpežljivi in od psa ne smemo preveč pričakovati. Če vidimo, da mu učenje postaja dolgočasno, vajo prekinemo in nadaljujemo pozneje.
Vajo ponavljamo, klikamo in psa nagrajujemo za uspešno izvedbo.

»Izpusti«

Učenje »izpusti« je zelo pomembno povelje, mnogokrat tudi življenjskega pomena. Vse pogostejši so primeri nastavljenih strupenih pasti za pse v urbanem okolju. Zavedati se moramo, da bo psa lažje naučiti izpustiti svojo igračo kot pa najdeno kost ali povoženo miš na sprehodu. Razlika je predvsem v času in intenzivnosti, ki jo mislimo nameniti učenju vaje.

Za vajo potrebujemo igračo, s katero se pes najraje igra (plastična kost, vozel), kliker in priboljške.
S psom se igramo ter vlečemo z njegovo igračo.
Med igro mu v zameno zanjo ponudimo priboljšek. V trenutku, ko igračo spusti, kliknemo in ga nagradimo. Če mu igrača pomeni več kot priboljšek, moramo za nagrado izbrati nekaj boljšega, na primer koščke salame ali pašteto.
Po nagradi nadaljujemo z igro in večkrat ponudimo priboljšek za igračo.
Ker bo pes hitro dojel, kaj želimo od njega, lahko začnemo hitro uporabljati ukaz »izpusti«, »pusti«, »pljuni« ali po želji.
Tako pri vaji kot tudi vnaprej pes ne sme poznati situacije, v kateri ukaza ne bi izpolnil. To pomeni, da moramo za nagrado vedno izbrati nekaj boljšega kot tisto, kar drži v gobčku. Prav tako pa ukaza ne uporabljamo, če vemo, da pes nečesa ne bo izpustil. Na primer: če bo pes našel na vrtu velik kos mesa in vemo, da ga v procesu učenja ne bo izpustil, mu ga raje na silo vzamemo in ukaza ne uporabimo. Zavedati se moramo, da je najdena hrana za psa velika nagrada, za katero bi potrebovali še večjo dobroto, da jo nadomestimo.
Vajo postopoma nadgrajujemo tako, da dajemo psu vedno bolj sočne nagrade za boljše najdbe. Ponudimo mu govejo kost, nagrada zanjo pa mora biti še boljša, na primer koščki mesa ali salame, pašteta.
Vajo nadgrajujemo tudi s pomočjo družinskih članov. Psu tako odvzemamo dobrote, ki so mu jih ponudili drugi.
Vaji v hiši sledi nadgradnja zunaj. Na dvorišču nastavimo kost, da bo pes imel občutek, da jo je našel in je zato njegova. Spet zahtevamo, da jo izpusti in ga nagradimo z nečim boljšim. Za vajo na odprtem uporabimo sledni povodec, saj lahko pes večje območje izkoristi za izmikanje in bežanje pred nami, dokler najdeno grize.
Pri vaji se držimo glavnih pravil – pes ne sme dobiti možnosti, da stvari ne izpusti ob ukazu. Okolja za učenje morajo biti nadzorovana, v primerih, ko vemo, da pes ne bo izpustil, tega ne zahtevamo, saj si s tem zmanjšujemo možnost, da bo naslednjič izpustil.
Vsekakor pa moramo vedeti, da je preventiva boljša kot uporaba ukaza. To pomeni, da je dobro natančno spremljati vedenje našega psa v okolju in ga opozoriti z ukazom prepovedi »ne« iz ene prejšnjih rubrik, še preden si prilasti najdeno stvar, kot pa odvzem, ki se mu bo mnogokrat zdel nepravičen.

»Po gosposko« (nadgradnja vaje »dotik«)

V prejšnjih številkah smo opisali, kako psa naučite, da se na ukaz dotakne želene površine in nadgradnjo učenja zapletenega ukaza, kot je prižiganje in ali ugašanje luči. Osnovo »dotika« lahko uporabimo tudi za simpatični trik, ko pes pri ležanju »po gosposko« prekriža tački.

Pri učenju moramo imeti 100-odstotno pasjo pozornost.
Pes naj bi pred tem trikom že znal ukaz »prostor«, zato mu ležanje ne bi smelo delati težav.
S priboljškom zvabimo psa v ležeči položaj. Pri tem ne uporabljamo ukazov in dotikov. Ko se pes prvič uleže, kliknemo in ga nagradimo.
Uporabimo površino, na katero je naučen, da se jo dotakne. Za različne vaje imamo lahko različne površine. Psa pa lahko za vsako posebej naučimo, katere se dotika s smrčkom in katere s tačko. Na primer: pri nas uporabljamo za dotik s tačko pokrovček od majoneze, za dotik s smrčkom pa del kartona. Za učenje dotika s smrčkom in tačko obstaja isti potek vaje, le da pri obeh klikamo za drugo želeno vedenje.
Pred psa, ki je v ležečem položaju, položimo površino, ki jo je naučen dotikati s taco. Zahtevamo že naučeni »dotik«.
Kliknemo in nagradimo, če vajo izvede, ne da bi pri tem vstal ali se premaknil.
Vajo večkrat ponovimo, pokrovček postavljamo pred psa.
Ko jo izvaja v celoti, premikamo površino v stran, v katero bo prekrižal tački. Ob vsakem dotiku kliknemo in nagradimo.
Končna stopnja vaje je dotik površine prek tačke, ki je pri miru. Za vsak dotik brez vstajanja in premikanja celega telesa kliknemo in ga nagradimo.
Ko pes tekoče izvaja vajo s križanjem tačk v ležečem položaju, dodamo ukaz, na primer »po gosposko«, »križaj«, »prekrižaj«.
Psi se veliko hitreje in lažje naučijo trikov, če pri vajah vedno uporabljamo iste gibe, ki jih nato nadomestimo z besednimi ukazi.