Norfolški terier

Primeren za:

  • Družine z otroki, tudi majhnimi
  • Starejše ljubitelje psov
  • Vse ljubitelje terierjev

Na kratko o norfolškem terierju:

  • Pogumen
  • Trmast
  • Pameten
  • Inteligenten
  • Čustven

Posebne zahteve:

  • Nima posebnih zahtev

Zgodovina

Norfolški terier je bil prvotno vzrejen za lov in ubijanje škodljivcev v hlevih. Nekdaj sta se tako norfolški terier kot tudi norwiški terier imenovala enako – norwiški terier. Leta 1979 pa so pasmi ločili in ju priznali kot samostojni. Pasma, ki je kasneje postala norfolški terier, je bila razvita v bližini mest Norfolk in Norwich v Angliji, v začetku 18. stoletja, in sicer kot splošni kmetijski in lovski pes. Od Norwiškega terierja se razlikuje v obliki ušes. Njegova ušesa so povešena, medtem ko so ušesa norwiškega terierja postavljena pokončno. Verjetno je, da so za obstoj norfolškega terierja križali borderskega terierja, cairn terierja in irskega terierja.

Videz

Je eden najmanjših terierjev, saj v višino zraste le do 25 cm. Dlaka je gosta in čopičasta, odporna proti vremenskim vplivom. Prav tako minimalno odpada. Dlaka je daljša in debelejša okoli vratu in ušes. Na glavi je kratka, a so obrvi in brki dolgi. Dovoljene barve so rdeča, pšenična, črno-bež ali rjava.

Zdravje in nega

Pasma je poznana kot zdrava. A se lahko pripeti, da ga v splošnem pestijo težave, kot je bolezen zaklopke, glavkom ali bolezni, povezane z očmi. Življenjska doba te pasme je med 13 in 15 let. Za optimalno nego ga je nekajkrat na teden potrebno počesati s krtačo ali kovinskim glavnikom. Ko dlaka postane predolga, jo lahko zredčite s primernimi škarjami.

Temperament

Neustrašen, ljubeč in neodvisen. Norfolški terier je čudovit spremljevalec številnim družinam. Je družaben in z veseljem spoznava nove ljudi in pse, čeprav je lahko sprva malo zadržan. Obožuje družino, s katero živi, zato poskrbite, da ga redno vključujete v družinske izlete. Obožuje žoge in igre z njimi. Ta pasma je ravno zaradi svojega priljubljenega karakterja primerna za skrbnike psov, ki kužka še nikoli niso imeli. Če ga boste pustili predolgo in prevečkrat samega, vam bo na vrtu z veseljem skopal kakšno luknjo ali pa se bo na sprehodu podil za vsem, kar je manjše od njega. Prav tako se zna zgoditi, da zaradi osamljenosti in preveč neporabljene energije začne pretirano lajati, na stvari in ljudi. Zatorej vsak dan poskrbite, da bo imel na voljo dovolj igre in treninga ter sprehodov. Vzgajajte ga od malih nog in presenečeno boste, kaj in koliko ga lahko naučite, saj je pasma poznana po svoji inteligenci. Zaradi svoje majhnosti je primeren za v stanovanje, a bo vsekakor najbolj užival na ograjenem vrtu.

Drobne Deja

Viri: