Neješčnost psa

Neješčnost je vedno razlog za skrb. Pojavi se lahko nenadoma, ko na primer pes, ki je bil prej navdušen jedec, kar naenkrat ne poje niti grižljaja več, ali pa se pojavi postopoma, ko počasi izgublja zanimanje za hrano. Težave v nobenem primeru ne smemo prezreti. Pes mora s hrano dobiti dovolj energije in hranil, ki so ključnega pomena za njegovo zdravje. Pomembno je seveda tudi, da pes v hrani uživa, saj je hranjenje pomemben del vsakodnevne rutine.

Za neješčnost obstaja mnogo razlogov. Nanjo lahko vpliva splošno zdravstveno stanje psa. Izguba teka je morda simptom bolezni, ki jo spremljajo še simptomi, kot so bruhanje, driska, brezvoljnost ter znaki bolečin, kot so tuljenje, cviljenje in zgrbančena drža. V takšnih primerih se vedno posvetujte z veterinarjem, ki vam bo pomagal ugotoviti, ali za težave obstaja zdravstveni vzrok ali pa so te le vedenjskega značaja.

Pogost povzročitelj neješčnosti so tudi dentalne težave, ki prizadenejo pse vseh starosti. Mednje sodijo vnete dlesni med rastjo zob, zastajanje mlečnih zob pri mladi živali in paradontalna bolezen pri starejših psih. Če ima pes dentalne težave, mu brikete namočite, saj jih bo tako zaradi mehkejše teksture lažje pojedel. V primeru dentalnih bolezni se posvetujte z veterinarjem. Drugi znaki so še: slab zadah, trde rumene obloge in rdeče dlesni.

Ko zdravstvene vzroke za neješčnost izključite, lahko začnete iskati druge razloge za izgubo teka. Psi so inteligentne živali. Zelo hitro se učijo in skrbniki jih lahko nehote zelo hitro odvrnejo od določene hrane. Najpogosteje se to zgodi pri mladih psih od starosti šest mesecev do dveh let, vendar tudi starejši niso izvzeti. Dobronamerni skrbniki celoviti suhi hrani pogosto dodajajo hrano iz pločevink, ostanke kosila ter kose svežega mesa, da bi obrok postal pestrejši. Psi hitro ugotovijo, da lahko pojedo dodano hrano, brikete pa pustijo. Skrbniki nato mislijo, da pes briketov ne mara, in kupijo novo znamko, ki jih nekaj dni, tednov ali mesecev veselo jé, vendar je samo vprašanje časa, kdaj se jih bo naveličal. Še posebej, če niso tako okusni kot drugi koščki in delci hrane, ki jih »ubogemu revčku« dodajajo skrbniki. Skrbnik tako bolj ali manj uspešno preizkuša različne znamke briketov, pes pa narekuje, kaj in kdaj bo jedel.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Povzeto po Ness Bird, svetovalki za prehrano pri Arden Grange

 

Objavljeno v štirinajsti številki revije Kužek