Zobna higiena je pri psih prav tako pomembna kot pri ljudeh. Mnogi so prepričani, da so zobne obloge in slab zadah iz pasjega gobca nekaj povsem normalnega, vendar pa to že lahko kaže na težave v ustni votlini. Zobni kamen, v katerega se s časom spremenijo zobne obloge, draži dlesni in povzroči njihovo vnetje. To vodi do paradontoze, lahko pa tudi do resnih sistemskih težav. Bakterije, ki v poškodovanem obzobnem tkivu vdrejo v krvni obtok, lahko napadejo srce, jetra ali ledvice. Zato je pasje zobe treba redno negovati. Zobni kamen lahko odstrani le veterinar z ultrazvočnim aparatom, za poseg pa mora psa anestezirati. Da bi se anesteziji, posegu in ne nazadnje tudi stroškom izognili, moramo redno pregledovati ustno votlino psa in poskrbeti za odstranjevanje zobnih obolg. Najučinkovitejše je mehanično odstranjevanje oblog, torej ščetkanje, zobne obloge pa si psi odstranijo tudi z žvečenjem večjih kosov mesa, veziva, kosti ali izdelkov iz posušene kože.
Pasje zobe bi bilo najbolje ščetkati vsak dan, najmanj pa dvakrat na teden, vmes pa psu po obrokih lahko ponudimo kakšne žvečljive igrače, kot so izdelki iz kože, bikovke ali podobne žvečilke. Najbolje je, da za ščetkanje uporabimo zobno ščetko, ki je prilagojena psom, lahko tudi tako, ki si jo nataknemo na prst. Če želimo na ščetko nanesti zobno pasto, ta nikakor ne sme biti človeška, saj je za pse nevarna. Pasje zobne paste imajo okus po piščancu ali ribi, da jo psi lažje sprejmejo. Obstajajo tudi encimske paste, ki še učinkoviteje razgradijo zobne obloge.
[members_only]
Kako psa navaditi na ščetkanje zob?
Seveda je najlažje, če z navajanjem na ščetkanje začnemo že pri mladiču, a lahko na tako nego navadimo tudi odrasle šivali.
Psa je treba na ščetkanje navajati postopoma. Poskrbeti moramo, da mu to opravilo predstavimo kot nekaj prijetnega, saj bo tako naše delo veliko lažje. Biti moramo nežni, a hkrati dovolj odločni, da se pes ščetkanju ne uspe izogniti. Če se bo naučil, da se temu lahko izogne, bomo vedno težje uveljavili svojo voljo.
Najprej nam mora pes dovoliti, da mu odpremo gobec, dvignemo ustnice in pogledamo zobe. Nato mu pokažemo ščetko in pasto, da vse prevoha in poskusi njen okus. Za začetek poščetkamo samo en zob, najbolje čekan, ki je velik in dostopen ter ga lahko brez težav dosežemo. Enkrat potegnemo s ščetko po zobu in psa takoj nagradimo s priboljškom. Postopoma naredimo vedno več potegov in dodajamo vedno več zob. Najprej z zunanje strani, nato pa še z notranje. Psa za potrpljenje vedno prisrčno pohvalimo in 
nagradimo. Če bomo redno vadili, bomo v dveh tednih lahko temeljito poščetkali vse zobe v pasjem gobcu. Psu ne smemo dovoliti, da ščetko grize. Lahko pa mu na koncu, za nagrado, pustimo, da z nje poliže preostanek zobne paste. Tako bo tudi vedel, da je takrat opravila konec in da je prost.
Poleg rednega ščetkanja je priporočljivo tudi, da psa peljemo na redne letne preglede k veterinarju, ki bo zobe strokovno pregledal in ocenil, ali potrebujejo dodatno nego. Na veterinarja se moramo obrniti tudi, če opazimo, da ima pes močnejši zadah kot po navadi, če se izogiba žvečenju trših predmetov, se pretirano slini, je neješč, ima rdeče ali krvaveče dlesni, veliko zobnih oblog, odlomljen zob ali na gobcu opazimo kakšno oteklino.
[/members_only]Veronika Valentin
Objavljeno v trinajsti številki revije Kužek
