Kamnite stene suhih dolin in pobočij Arabskega polotoka pripovedujejo številne zgodbe, med katerimi najdemo tudi 8.000-letne lovske prizore s psi na povodcih. Te slike so najstarejši arheološki dokazi o udomačenih psih, iz česar strokovnjaki sklepajo, da sta se treniranje in vzgoja psov zgodila še presen so se naselili v kmetijske skupnosti.
Vklesani psi v kamnite stene izhajajo iz krajev Shuwaymis in Jubbah v severozahodni Savdski Arabiji. Med dokumentiranjem na tisoče kamnitih plošč je arheologinja Maria Guagnin iz nemškega inštituta Max Planck Institute for the Science of Human History naštela 156 psov v Shuwaymisu in 193 v Jubbah. Slike psov so po videzu podobne današnjim psom, s pasjimi ušesi, zavitimi repi in krajšimi gobčki. Naslikani so drugače kot denimo hijene ali volkovi, ki so prav tako prikazani na kamnitih ploščah, kar je v svojih izsledkih v Journal of Anthropological Archeology, zapisala tudi Guagninova s sodelavci.
[members_only]
Psi so pogosto prikazani kot človeški pomočniki, pomagajo pri lovu na leve, gazele, konje ali drug plen. Nekateri so na lovskih pohodih upodobljeni na povodcih, privezanih na pasove lovcev (roke so lovci imeli proste, da so lahko streljali z lokom). Raziskovalci so prišli do ugotovitve, da so psi na povodcih zelo verjetno mlajši, še vedno v procesu urjenja, starejši, ki jim je brez povodca bolj verjetno grozila poškodba ali pa sledni psi, ki so z dragocenimi smrčki sledili vonju plena. Guagninova je prepričana, da »to nakazuje, da so pse ne le udomačevali že v časih pred neolitikom, temveč so psi tudi opravljali različne lovske naloge. Nekateri so sledili vonju plena, drugi so bili napadalci, tretji so ščitili človeške lovce in četrti pomagali vleči meso nazaj v tabor«.
Genetski in arheološki dokazi kažejo, da so ljudje prednika sivega volka udomačevali že pred 15.000 leti (morda celo več, nekateri strokovnjaki govorijo, da naj bi se udomačevanje pričelo že pred 40.000 leti). Arheologi še vedno razpravljajo o tem, kdaj in kje se je udomačevanje začelo in kako so psi vzgajali prednike psov ter jih uporabljali za različne dejavnosti, kot je denimo lov v prazgodovini.
Stenske slikarije v krajih Shuwaymis in Jubbah so pomagale zapolniti precej veliko vrzel v tej uganki. Natančnega leta izdelave niso mogli ugotoviti, vendar Guagninova ocenjuje, da so slike nastale pred 8.000, celo pred 9.000 leti, torej pred neolitikom, preden se je začelo kmetijstvo. Če ugotovitve nje in sodelavcev držijo, so bili udomačeni psi na Arabskem polotoku že veliko prej, kot pa smo verjeli do sedaj (zaenkrat za najstarejšega udomačenega psa v regiji še vedno velja tisti iz 4. stoletja pr. n. št. v današnjem Jemnu).
Te slike na nek način prav tako tekmujejo z 8000 let starimi lončarskimi slikami iz Irana, ki jih zaenkrat štejemo kot najstarejšo upodobitev psov. Kako izjemno je to odkritje, dokazuje še dejstvo, da lovski prizori predstavljajo najstarejši znani arheološki dokaz o psih na povodcih.
[/members_only]Maša Pirnat
