Predvidevam, da ste že bili priča ali pa ste sami doživeli pasji skok, ki se tako rad konča z umetniškim odtisom umazanih tačk in s kakšnim mokrim poljubčkom. Vse to in še več se prav rado dogaja novopečenim skrbnikom psov. Včasih pa se med ujetimi v krog poskakujočega psa znajde tudi izkušen kinolog. Skakanje se navadno ne zaključi pri skrbniku, temveč se zelo rado razširi na poskakujoče pozdravljanje vseh drugih ljudi. Žrtve poskočnih kužkov postanejo prijatelji, znanci, mimoidoči. Prav neprijetna reč. Začnemo se spraševati, kako narediti konec nočni mori, ki se imenuje skakanje, mazanje in kričanje ljudi.
V današnjem času nam splet postreže z obilico zanimivih nasvetov. Od teh, da je najbolje odmakniti psa za ograjo, ga zapreti v pesjak, do nekoliko krutejših, kot je, da ga je treba udariti s kolenom v pljuča, da psu zastane dah in potem se bo skakanje končalo. Naj povem, da navedeno ne drži in s temi dejanji izgubljate kredibilnost pri vašem psu. Grobo, vendar preprosto rečeno: »To se ne dela!« Kužki so veliko pametnejši, kot jim mnogi skrbniki pripisujejo. Ne nazadnje nimajo glave in možganov za okras. Psi razmišljajo in so koristoljubni. Marsikaj storijo za lastno korist. Ste morda pomislili, kaj lahko storite, da pasjemu prijatelju predstavite skakanje kot nekaj, kar mu ne prinaša prav nobene koristi in da je veliko bolje in pametneje imeti vse štiri tace na tleh.
Za začetek mogoče nekaj o učnem procesu pri psu. Veliko je napisanega in veliko se govori, malo tega pa ljudje razumejo. Zato si od vse teorije velja zapomniti vsaj to, da učni proces pri psu poteka z nagrajevanjem in utrjevanjem želenega vedenja. Želeno vedenje nagrajujemo in nagrada je lahko slasten priboljšek, igrača, naša naklonjenost, nežen dotik in podobno. Dokazano je, da z nagrajevanjem vedenje podkrepimo. Možnost ponavljanja (želenega) vedenja se s tem poveča. Preprosto povedano, če psu damo nekaj, kar si želi, v tistem trenutku, ko izvede vedenje, ki ga želimo mi, bomo s tem dobili ponavljanje želenega vedenja, neželeno pa bo začelo veneti.
Pogosto pasja naravna vedenja izhajajo iz želje po igranju in spoznavanju okolice. Skakanje na hierarhično višje postavljene osebke je eno od takšnih naravnih vedenj, ki je za ljudi moteče, za psa pa privlačno. Psi to počno, ker nas želijo zaplesti v igro. Zato je lahko vsak naš odziv, tudi negativen (odrivanje, kričanje), za psa znamenje, da je njegov namen – zaplesti skrbnika v igro – dosežen.
Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.
Matjaž Zanut; www.sola-psa.si
Objavljeno v deseti številki revije Kužek
