Kolumna: Vragolije vesele kraševke, 13. del

Še veste, kaj se zgodi z zarečenim kruhom? Jena ga, na svojo srečo in našo nerodnost, večkrat dobi serviranega na njenem slastnem meniju. In če si vsakič znova obljubimo, da bomo zdaj res bolj previdni, nesrečen splet naključij, polnih rok in cvilečega malčka, prinese pasjo radost naravnost pred njen gobček. Tudi ta mesec sem v iskanju ključev odložila nakupovalno vrečko na terasi, nato šla v hišo iskat le eno malenkost, in ko sem se vrnila, je že navdušeno grizla svojo štruco. Ali lahko pes poje pol kilograma rženega kruha?! A če je to najhujše, kar se nam lahko zgodi, potem nam gre prav dobro. V resnici temu ni čisto tako. Ko se je ob oddaji zadnje kolumne Jena ženila, se je zgodil zelo nesrečen splet naključij – reševalci, ki so odpeljali našo mami, so pustili odprta tako njena vhodna vrata kot tudi zunanja na ograji. Vse prav, saj so med našim stanovanjem zgoraj in starimi starši spodaj na hodniku še dvoja vrata in tako je Jena varno spala v dnevni sobi. A tisti trenutek, ko sem bila zunaj, se je naš malček sredi noči zbudil in šel pogledat, kaj se dogaja spodaj, ter tako odprl še preostanek poti na svobodo svoji pasji prijateljici. Punca se ni prav nič obotavljala, ko so se odprla vsa štiri vrata na svobodo in je 16. dan gonitve šla vasovat.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Jana Puhar

 

Objavljeno v petnajsti številki revije Kužek