NOVA RUBRIKA: Vzgoja za začetnike
Pomanjkanje pozornosti je težava, s katero se sooča veliko pasjih skrbnikov. Že zaradi varnosti pa tudi zaradi naših bolj mirnih živcev namreč ni dovolj, da nas kuža uboga samo doma, kjer ni motečih dejavnikov. Poslušen mora biti v vsakem okolju, v katerega ga pripeljemo. Osnova za to je, da moramo biti sposobni preusmeriti in ohraniti pasjo pozornost na sebi ne glede na to, kje se s psom nahajamo. Le tako bo kuža namreč tudi v novem okolju lahko zanesljivo izvajal vaje, ki jih tako zelo dobro obvlada v domačem okolju.
[members_only]
Prva stvar, na katero moramo paziti, je, da je naš kuža dobro socializiran in mu zunanje okolje ne predstavlja stresa. Poleg tega pa je pomembno še to, da svojega kužka vzgajamo tudi tako, da ga učimo določenih povelj, ki jih bomo uporabljali v komunikaciji z njim. Vsako vajo sprva začnemo vaditi v okolju, kjer je čim manj motečih dejavnikov. Vaja »glej me« pri tem ni nobena izjema. Učiti jo začnemo preprosto tako, da kužka nagrajujemo, kadar nas pogleda. Vedenje poimenujemo tako da kuža pogled proti vodniku poveže z besednim poveljem. Do težav po navadi pride zato, ker smo ljudje morda prehitro zadovoljni z naučeno vajo. Prehod od tega, da kuža vajo obvlada v naši dnevni sobi, do tega, da bomo njegovo pozornost lahko pridobili tudi v parku, kjer se igrajo drugi psi, mora potekati postopoma.
Že v domačem okolju lahko vajo otežimo tako, da na tla postavljamo igrače in hrano, prosimo družinske člane, naj se sprehodijo po prostoru ali pozvonijo na vrata, pri tem pa svojega pasjega učenca nagradimo vsakič, ko dodamo novo motnjo. Paziti moramo, da ne prehitevamo. Če se kuža pri izvajanju vaje pogosto moti, to pomeni, da smo preveč zahtevni. Takrat je najbolje, da se vrnemo korak nazaj na stopnjo, na kateri je bil naš kuža še uspešen. Čez čas se ponovno vrnemo na motnjo, ki je našemu kosmatincu povzročala težave.
Cilj pri preusmerjanju pozornosti je, da svojega kužka tako dobro naučimo, da nas na povelje pogleda, da lahko v prav vsaki situaciji z gotovostjo vemo, da bomo lahko pridobili njegovo pozornost. To pomeni, da moramo vajo zelo veliko vaditi »na suho«, torej brez motenj. Pogled proti vodniku pogosto nagrajujemo, tako da ima vaja za našega kužka veliko vrednost. Na ta način bomo dobili hiter, zanesljiv in skorajda avtomatičen odziv na povelje »glej me«.
Vajo »glej me« lahko nadomestimo tudi z drugim vedenjem, ki ga naš kuža rad izvaja. Posebno pri psih, ki jim primanjkuje samozavesti, ali pa pri psih, ki so zelo aktivni in jim statične vaje niso pri srčku, lahko, denimo, namesto vaje »glej me« enako učinkovito uporabimo povelje »nos« (dotikanje prazne vodnikove dlani s pasjim smrčkom«) ali katerega izmed drugim trikov, ki jih kuža z veseljem izvaja. Tudi ta izbrani trik najprej vadimo brez motenj in mu damo veliko vrednost (ga pogosto nagrajujemo), nato pa postopoma dodajamo vedno več motenj. Hitrejše odzive in odzive v okoliščinah z več motnjami nagradimo z nagrado višje vrednosti (več zaporednih priboljškov, igra z vodnikom …).
Ko kuža vajo obvlada, jo lahko začnemo uporabljati tudi v praksi. Ko se približujemo motnji, ki je za našega kužka izziv, njegovo pozornost s poveljem usmerimo nase, nato pa ga nagradimo. Vendar pozor – idealen čas za preusmeritev pozornosti je na razdalji, ki našemu kosmatincu še ne bo predstavljala težav. Če se motnji preveč približamo in kužka vznemiri do te mere, da ga ne moremo več preusmeriti nase, je najbolje, da se nekoliko odmaknemo do razdalje, na kateri bo še lahko uspešen. Zapomnimo si, katera motnja ga je tako vznemirila, da se ji bomo v bodoče lahko približali bolj postopoma. Naš štirinožec bo namreč vajo z veseljem izvajal, če bo pri njej čim večkrat uspešen, zato ga ne spravljajmo v situacije, v katerih mu bo spodletelo. Tako bodo naši sprehodi veliko bolj mirni, bolj sproščeno pa se ne bomo počutili samo mi, ampak tudi naš pasji prijatelj.
[/members_only]
Barbara Rozman Lužaič
Objavljeno v devetnajsti številki revije Kužek
