Predniki današnjih kavalirjev so bili stalni spremljevalci kralja Karla II., po katerem je pasma tudi dobila svoje ime – Cavalier King Charles Spaniel ali prevedeno v slovenski jezik Kavalir kralja Karla.
Zgodovina
Zgodovina teh psov sega kar daleč nazaj v zgodovino Anglije, kjer lahko te prisrčne majhne pse opazimo že v 16. stoletju. Kavalir kakršnega poznamo danes je potomec majhnih Toy španjelov, ki jih lahko opazujemo na slikah umetnikov iz 16., 17. in 18. stoletja. Kavalirji so bili zelo priljubljen motiv takratnih slikarjev, zato jih vidimo na številnih umetniških delih iz tega obdobja. Ti prvotni španjeli so, kakor je razvidno iz umetnin iz takratnega obdobja, imeli malce daljše gobčke od današnjih kavalirjev in nežnejšo telesno konstrukcijo.
Ti majhni psi so bili ljubljenčki kraljeve družine in tedanje aristokracije. Igrali so vlogo spremljevalcev, počivali so v naročjih dvornih dam, ponoči pa legli na gospodarjeve noge in jih s svojo telesno temperaturo greli, poleg tega pa so igrali še mnogo vlog v življenju tedanje gospode. Nekateri so mnenja, da so s svojo prisotnostjo tudi ubranili svoje gospodarje pred nadležnimi bolhami, saj so jih kavalirji prestregli.
Kavalirje daleč najbolj povezujejo s kraljem Karlom II., po katerem so tudi poimenovani. Med svojo vladavino je bil kralj Karl II. obkrožen z velikim številom kavalirjev, ki so ga spremljali na vsakem koraku. Spisal je celo odlok, s katerim je odredil, da so bili kavalirji lahko prisotni v vseh javnih ustanovah. Kavalirjem je bil dovoljen celo vstop v parlament. Kralj II. je bil poznan tudi pod imenom Kavalirjev kralj, takratnega prvega parlamenta pa se je prijel vzdevek Kavalirjev Parlament, od koder beseda kavalir v imenu pasme. Kavalirji so obdržali svoj status kraljevskega psa vse do konca vladavine Jamesa II., ki je nasledil krono po kralju Karlu II.
V 19. stoletju se je nad vzrejo teh psov navduševal grof Marlboruški, ki je živel v Blenheimski palači. Kmalu so ti psi postali najbolj priljubljeni spremljevalci evropskih dvornih dam. Po palači v kateri je grof Marlbourški živel, se imenuje tudi barva kavalirjev Blenheim (kombinacija intenzivne kostanjeve barve in bele barve).
Med bolj znanimi je tudi zgodba o Sari Marlborouški, ki ji je, kadar je bil njen mož na vojskovanju, družbo delala njena psička. Kadar je bila Sara zelo v skrbeh za svojega moža, je imela navado, da je psički pritiskala svoj palec na vrh njene glave. Legenda pravi, da so imeli zato vsi mladički te psičke na glavi rjavo piko, ki ji danes pravimo »odtis kraljevega palca« in je zelo zaželena in priljubljena pri kavalirjih Blenheim barve.
V 19. stoletju so angleški vzreditelji pričeli organizirati razstave, z željo, da definirajo različne pasme psov. Takrat je bil kot pasma sprejet tudi King Charles Spaniel s potlačenim gobčkom.
Leta 1920 je Američan Roswell Eldridge začel iskati španijela, ki je bil upodobljen na starih slikah dvorne gospode. Organizatorjem največje razstave psov Crufts je ponudil tudi nagrado za zmagovalca, katerega pes bo najbolj podoben tipu psa Karla II. Čeprav sam ni dočakal podelitve denarne nagrade, saj je prej umrl, je s svojim dejanjem obudil interes vzrediteljev, da so ponovno prišli do tipa psa, ki ga je iskal in ga poimenovali Cavalier King Charles Spaniel, ter ga tako tudi z imenom ločili od plosko-gobčnega King Charles Spaniela.
Klub se je sestal na drugi dan razstave Crufts v letu 1928 in sprejel pisni opis kako naj pasma izgleda. Vsi člani so se strinjali, da je potrebno, da ostane Cavalier King Charles Spaniel čim bolj naravnega izgleda in da je vsako trimanje in oblikovanje dlake za v razstavni ring nezaželeno. V letu 1945 je bil, po letih prizadevanja s strani vzrediteljev, Cavalier King Charles Spaniel prepoznan kot nova pasma.
[members_only]
Videz
Cavalier King Charles španjel je ljubek, skladen majhen pes milega izraza. Značilnost kavalirjev je veselo mahajoč repek. Mahajoč rep pri gibanju je med ostalimi iskanimi značilnostmi pasme tisto, kar nagradijo tudi sodniki na razstavah.
Če veselo mahajoč repek kavalirja ne bo stopil vašega srca, pa vas bo kavalir zagotovo očaral s svojimi čudovitimi temnimi, velikimi in okroglimi očmi, ki pa ne smejo biti izstopajoče. Potrebno je paziti, da nas s svojim milim pogledom ne uroči preveč in pozabimo na količino hrane, ki jo je medtem izprosil od nas.
Kavalir je hišni pes, ki zraste v višino približno med 30 – 35 cm, zaželena teža psa po FCI standardu pa je med 5,4 do 8 kg. Zaželen je torej majhen, skladen pes, znotraj definiranih meja.
Dlaka kavalirjev je svilnata, dolga in brez kodrov. Dovoljena je rahla valovitost dlake. Zaželene so bogate resice na tačkah in šopki dlake na šapicah. Tudi ušesa kavalirja so bogato odlakana, dolga in visoko nastavljena.
Gobček kavalirja je kratek s črnimi nosnicami brez roza oznak. Vrat je srednje dolg, hrbet pa raven.
V kolikor ste pred nakupom kavalirja opravili domačo nalogo ter poiskali vestne in odgovorne vzreditelje, ki skrbijo za preglede staršev psov več generacij zapored in parijo le zdrave, tipične predstavnike pasme, boste lahko uživali v družbi vašega kavalirja od 12 do 14 let.
Barvne kombinacije
Pri pasmi Cavalier King Charles španjel so priznane štiri barvne kombinacije kavalirja:
- Blenheim – intenzivna kostanjeva barva v kombinaciji z biserno belo barvo
- Trikolor – črna in bela barva s čreslovimi oznakami okrog oči, po licih, na notranji strani uhljev, nog in po spodnji strani repa
- Black & Tan – vranje črna barva s čreslovimi oznakami nad očmi, na licih, notranji strani uhljev, na prsih in nogah ter na spodnji strani repa. Bele oznake so nezaželene.
- Ruby – enobarvna rdeča barva. Bele oznake so nezaželene.
Barvnih kombinacij je torej dovolj za različne okuse posameznikov, ki si želijo tega nežnega spremljevalca v svojem domu.
Nega in zdravje
Kavalirji so tako kot vsaka pasma podvrženi določenim boleznim. Največjo težavo in opozorilo za odgovorno in premišljeno vzrejo v prihodnje predstavljajo sledeče bolezni:
Bolezen mitralne zaklopke (Mitral Valve Disease – MVD) je pri kavalirjih dvajsetkrat pogostejša kot pri ostalih pasmah in je tudi glavni vzrok smrti pri kavalirjih. Prizadene več kot 50 % kavalirjev starejših od 5 let in večino kavalirjev starejših od 10 let. Bolezen MVD je prisotna tudi pri ostalih pasmah, a lahko kavalirje prizadene že v zelo rani mladosti enega ali dveh let. Pri nakupu mladiča je tako potrebno biti pozoren, da imajo pri vzreditelju opravljene preglede srca psov, ki jih uporabljajo za vzrejo za več generacij nazaj. Priporočljivo je, da se vsakega predstavnika pasme pregleda na 2 do 3 leta pri veterinarju specialistu za to področje.
Syringomyelia (SM) je prav tako močno razširjena pri pasmi Cavalier King Charles španjel, saj bi jo naj imelo več kot 50 % psov te pasme. Je bolezen, ki se pojavlja po vsem svetu. Predstavlja zelo resno stanje, ko je po navadi zadnji del kavalirjeve lobanje premajhen za male možgane. Ti se stisnejo v zatilnično odprtino, prekinejo pretok cerebrospinalne tekočine po hrbtenjači in v akutni fazi pri psu povzročajo bolečino, ki se lahko odrazi v hudi obliki s praskanjem, cviljenjem in kričanjem psa. V napredovani, najhujši obliki bolezni je za psa, zaradi hudih bolečin, ki jih prestaja in delne paralize, žal edina rešitev evtanazija. Edina zanesljiva metoda za ugotavljanje bolezni SM je preiskava s pomočjo magnetne resonance (MRI), pri izkušenem veterinarju za diagnosticiranje te bolezni.
Zraven obeh naštetih najhujših bolezni s katerima je obremenjena pasma, se pri kavalirjih pojavljajo še izpah pogačice, težave z očmi in nekatere druge dedne bolezni.
Da bi imeli zdravega kavalirja je potrebno poiskati odgovornega vzreditelja, ki testira pse, katere uporablja za vzrejo, da omeji možnost prenosa gensko pogojenih bolezni na mladiče.
Značaj in vzgoja
Kavalir je znan kot prijeten in prilagodljiv kuža, ki je vedno dobro razpoložen. Je zelo privržen svojemu gospodarju in je najsrečnejši takrat, ko je v bližini svojih ljudi. Bližina pri kavalirju pomeni, da se svojega gospodarja telesno dotika. V praksi to izgleda tako, da če sedite na kavču in se premaknete, se bo seveda premaknil tudi vaš kavalirček in to ravno toliko, da se vas bo ponovno dotikal. Kavalir vam bo v hiši sledil kot senca, kar pomeni, da bo šel za vami tudi v kopalnico, če mu boste to dovolili.
V naravi pa je kavalir živahen kuža in vas je pripravljen spremljati tudi na daljši sprehod, prav tako pa vam ne bo zameril, če bo kakšen dan sprehod odpadel, saj bo popolnoma zadovoljen v vaši bližini na kavču.
Kavalir zelo uživa v družbi otrok, ki jih naravnost obožuje. Paziti je potrebno le, da majhni otroci niso pregrobi s kavalirjem, saj bi ga po nesreči lahko poškodovali. Kavalirji so psi, ki se odlično razumejo z drugimi psi in tudi ostalimi domačimi živalmi. Nekaj pozornosti in nadzora je potrebnega, če imamo pri hiši ptice in druge manjše živali, saj se ob teh pri kavalirju hitro prebudi lovski nagon.
Če se sprehajamo blizu prometne ceste, je potrebno imeti kavalirja na povodcu. Že metuljček na drugi strani ceste lahko hitro zavede našega kavalirja in tako lahko pride do nesreče, če ob nepravem trenutku steče za živalco, ki pritegne njegovo pozornost.
Kavalir ni čuvaj in nikoli ne pokaže agresije. Kavalir bo vedno veselo pozdravil vaše goste in s svojo bližino poskrbel, da bodo na obisku polno zaposleni s čohanjem njihovega kožuščka. In res, njegovim očem in vztrajnosti s katero bo strmel vanje, se ne bodo mogli upreti.
Kavalirji so psi, ki ne lajajo veliko, zato tudi s sosedi ne boste imeli težav, če stanujete v stanovanjskem bloku.
Potrebno pa je vedeti, da kavalirji niso psi, ki bi lahko potrpežljivo dnevno ure in ure dolgo čakali na svojega gospodarja. V primeru, če je vaš delovnik daljši od običajnega, si je morda smiselno omisliti še enega kavalirja. Z dvema kavalirjema ne bo bistveno več dela, psa pa bosta veliko bolj zadovoljna, saj bosta družba drug drugemu, ko boste vi na delu. Kavalir je pes za v hišo in nikakor ne sodi v pesjak. Že od zgodovine naprej je bilo njegovo mesto tesno ob gospodarju in to jih tudi danes najbolj osrečuje.
Kar se vzgoje tiče, so kavalirji zelo učljivi psi in si nove trike hitro zapomnijo. Najboljši motivator je seveda hrana, za katero bi naredili vse. Zaradi njihove majhnosti pa je potrebno biti zelo previden pri dajanju priboljškov, saj se lahko hitro preveč zredijo, kar pa nikakor ne koristi njihovemu zdravju.
Kavalirji imajo zelo nežen značaj in so zelo občutljivi, če nad njimi povzdignete glas, zato je takšna vzgoja kontraproduktivna ter vodi v negotovega in preplašenega kavalirja, česar pa si zagotovo ne želimo.
Nega
Nega dlake kavalirja ni preveč zahtevna, vseeno pa terja nekaj časa, ki ga moramo temu nameniti. Dovolj bo, da kavalirja počešemo 3 do 4 krat tedensko. Več pozornosti pri česanju moramo nameniti uhljem, ki so precej dolgi, ter področjem pod pazduhami, kjer se dlaka rada vozla. Uhlje je potrebno razčesati vsak dan, potrebno pa jih je tudi redno čistiti. Če poskrbimo za pravilno nego ušes, kavalir ne bo imel problemov z vnetjem ušes. Z rednim česanjem se tudi izognemo cukanju psa, ki se pojavi zaradi nezadostne nege in posledičnih vozlov. Poskrbimo torej, da bo nega za vas in za psa prijetno doživetje, ki vas bo z vašim kavalirčkom še dodano povezalo.
Kavalirja skopamo po potrebi in takrat uporabimo kvaliteten šampon, da se koža in dlaka preveč ne izsuši in ne izgubi zaščitne funkcije. Ker si bo vaš kavalir najverjetneje izprosil mesto na vašem kavču in morda tudi v vaši postelji, boste vsekakor želeli čistega psa.
Kavalirjem je potrebno redno striči dlako med blazinicami tačk, saj jim hitro zraste predolga in jim zato lahko drsi na gladkih površinah v hiši.
Pri kavalirjih morate vzeti v zakup tudi nekaj dlake, ki bo prisotna v hiši. Da vas potolažim, pa je dlaka zelo mehka, se ne zapiči v tkanino in se brez posebnih naporov odstrani s sesalcem.
Pri kavalirjih je prav tako potrebno skrbeti za higieno zob, saj se lahko zelo hitro pojavi zobni kamen in težave z dlesnimi. Držite se pravila, da kavalirju ne dajete nobenih sladkarij.
Če so tudi vam kavalirji všeč in bi želeli s kakšnim deliti svoj dom upam, da sem vam uspela podati nekaj ključnih informacij o pasmi in o tem na kaj je potrebno biti pozoren pri nakupu mladiča. Splača se vzeti čas in obiskati čim več vzrediteljev, se z njimi pogovoriti in šele po resnem premisleku odločiti za nakup mladička.
S kavalirjem boste vaš dom sprejeli izjemno nežnega in vdanega psa, ki vam bo polepšal in obogatil vaš vsakdan s svojo neizmerno toplino in milino. Vaša hiša bo postala pravi dom šele s psom.
[/members_only]
Andreja Breznik – Psarna ZALANA Cavalier King Charles Spaniel
Objavljeno v triindvajseti številki revije Kužek
