Že desetletja se trudimo razumeti živali, predvsem kaj pomenijo njihova ravnanja in kaj razmišljajo, med tem ko nas nepremično gledajo, lajajo, renčijo …
Renčanje je eden iz med načinov komunikacije psov. Ker psi ne znajo povedati z besedami kaj želijo od nas oziroma kdaj jim je neprijetno, uporabijo renčanje. Največkrat renčanje razumemo kot znak agresije. V večini primerov tudi je tako, ampak ne v vseh, saj poznamo več vrst renčanja. Njegov pomen je predvsem odvisen od višine glasu in drže telesa. Poglejmo si nekaj vrst pasjega renčanja in kaj pomenijo.
[members_only]
Tiho, nizko renčanje
To je eno iz med klasičnih načinov renčanja samozavestne in dominantne živali. Žival s tem izraža grožnjo. Mnogokrat lahko to vidimo pri psih, ki se ne razumejo z drugimi živalmi in se želijo ob vsakršnem srečanju z njimi spopasti ter pokazati svojo moč. Veliko psov lahko uporabi takšno vrsto renčanja tudi pri neznanih ljudeh, ki se jim želijo približati in jih po njihovem mnenju ogrožajo.
Podobno je tudi pri psih čuvajih, katerih naloga je čuvati hišo, in ki z renčanjem opozarjajo tujce, naj se ne približujejo. Ta vrsta renčanja nam pove, da je pes pripravljen na spopad, zato moramo takšno opozorilo vselej vzeti skrajno resno.
Globoko renčeče bevskanje
Takšno oglašanje je sicer slišati kot renčanje, ampak v nekoliko višji legi kot prejšnje. S tem pes izraža, da se počuti zelo ogroženega. To vrsto renčanja lahko najdemo pri psih, ki ne marajo, da se približujemo njihovi hrani ali pa jim jo celo želimo odvzeti. To se lahko pojavi že pri mladiču, ko se nam to po navadi še ne zdi tako velik problem, ampak se z meseci in leti, ko pes odraste, spremeni v zelo veliko težavo, še posebej pri velikih pasmah, kot so na primer mastifi, doge, nemški ovčarji …
Nihajoče renčanje
Takšno renčanje niha v višini, se vzpenja od nižin pa vse tja do visokih tonov in nakazuje na negotovost psa. Pes v takšnem primeru ne ve kaj bi naredil. Po eni strani ga je strah, medtem ko bi se po drugi strani rad spopadel. Najpogosteje slišimo tako renčati zelo prestrašene in manj samozavestne pse.
Da je pes prestrašen lahko opazimo takoj, če vsaj malo poznamo njihovo fiziologijo. Strah po navadi izraža ukrivljen hrbet, nasršena dlaka na hrbtu in rep, stisnjen med nogami. Glasovi, ki jih oddaja so specifični, zmerom nihajo. Takšne pse, zlasti če nimamo izkušenj z njimi, raje pustimo na miru, saj bodo, če ne bodo imeli možnosti umika oziroma pobega, skoraj gotovo napadli.
Glasno renčanje v srednji in visoki legi, pri katerem pes ne kaže zob
Dokler psa ne poznamo, bomo zelo težko določili kaj to zares pomeni. V večini primerov pa ta tip renčanja pomeni zadovoljstvo, sporoča: »Joj, kakšna dobra igra je to!«. Predvsem kadar se boste s psom igrali igre, kot so prinašanje palice, lovljenje ali pa igre vlečenja, boste zaznali ta tip oglašanja, ki nima nevarnih posledic. Ravno iz tega lahko razberemo, da pes zelo uživa in da se je v živel v našo igro, ter ne želi, da bi se le-ta končala.
Dejavnikov, ki vplivajo na obnašanje živali je ogromno, zato je zelo dobro, da poznamo njihovo naravo in se ji znamo prilagoditi, ter da vemo, kdaj pustiti žival na miru in kdaj se ji lahko varno približamo.
[/members_only]
Nina Heričko
Objavljeno v dvaindvajseti številki revije Kužek
