Primeren za:
Neizkušene pasje lastnike
Družine s starejšimi otroki
Na kratko o bolonjskem bišonu:
Miren
Nežen
Prijazen
Ljubeč
Posebne zahteve:
Bolonjski bišon je odličen pes spremljevalec, ki ne potrebuje veliko gibanja in mu je najpomembnejša bližina njegovega lastnika.
Zgodovina
Njegovo poreklo je podobno maltežanovemu, saj imata skupne prednike v malih belih psih, ki jih je že v rimskih časih omenjal Aristotel. Pasma je sorodna tudi havanskemu bišonu in kodrastemu bišonu (bichon frise). Bolonjski bišoni so pri rimljanih veljali za dragoceno darilo med bogataši. To vlogo so imeli tudi kasneje v zgodovini, saj so jih izjemno cenili plemiči, kot na primer člani znane florentinske družine Medici, španski kralj Filip II. in avstrijska Marija Terezija. Vidimo jih lahko tudi na slikah slavnih slikarjev, kot so Titian, Breughel in Goya.
Videz
Bolonjski bišon je majhen in kompakten pes. Telo je grajeno kvadratično (višina telesa je enaka njegovi dolžini). Doseže do 30 cm plečne višine in tehta od 2 do 4 kg. Glava je v lobanjskem delu nekoliko daljša kot gobček, s črno pigmentiranimi očmi, ustnicami in nosom. Bogato odlakana ušesa dajejo vtis nekoliko večje glave, kot je dejansko. Rep nosi zavihan čez hrbet. V gibanju je energičen in svoboden, z ponosno visoko nošeno glavo. Za bolonjskega bišona je najbolj značilna njegova snežno bela puhasta dlaka, ki je po telesu dolga in valovita, na gobčku in obrazu pa nekoliko krajša.
Temperament
To je večino časa resen in nekoliko sramežljiv pes, ki lahko v pravi družbi postane razposajen in igriv. Z drugimi psi se odlično razume, najbolj od vsega pa mu je pomembna bližina lastnika, s katerim razvije močno in ljubečo vez. So res pravi družni psi, saj obožujejo človeško bližino in pozornost. Prijazni so tudi do tujcev. V stanovanju so mirni, ustreza jim poležavanje na kavču, ali pa še bolje, v naročju. Ne potrebujejo veliko gibanja, vendar pa jim moramo vseeno dnevno omogočiti aktivne sprehode. Lahko razvijejo tako imenovani ‘sindrom majhnega psa’, za katerega so krivi lastniki, ki svojemu psu ne postavijo jasnih mej in ga pretirano razvajajo. Da se temu izognemo, ga moramo kljub majhnosti šolati in nagrajevati želena vedenja, ter odpravljati neželena vedenja kot so bevskanje in ščipanje. Niso primerni za družine z zelo majhnimi otroki, ki ne obvladajo pravilnega rokovanja s psom, saj lahko psa nenamerno poškodujejo.
Zdravje in nega
Njegova čudovita bela dlaka je izjemno težka za vzdrževanje, saj se hitro zavozla, kar lahko privede do bolečin in vnetij. Priporočeno je dnevno razčesavanje in pogosto kopanje s šamponom za belo dlako. Potrebno je tudi čiščenje madežev solzic okoli oči. Nego si lahko olajšamo tako, da psa postrižemo na kratko. Dlaka mu minimalno izpada, tako da je pogosto uvrščen med pse, ki jih alergiki bolje prenašajo. Bolonjci nimajo resnejših zdravstvenih težav, dedne bolezni pri njih niso pogoste, vendar pa moramo mladička kupiti pri preverjenem in odgovornem vzreditelju, ki zagotavlja dober rodovnik mladiča in zdravje staršev.
