Pasja šola Bajka je v zamislih njenih ustanovnih članov nastajala kar nekaj let. Inštruktorica Alenka je zamisel o mestnem psu želela uvesti v dveh društvih, a togost šolskih programov tega ni dopuščala. Ko so se med prijatelji začeli kazati pozitivni učinki šolanja mestnega psa in so se že našli posnemovalci, smo se odločili, da bomo temu dali ime in smo ustanovili Športno kinološko društvo Bajka.
Vzgoja mestnega psa se začne prvi dan, ko dobimo mladička. Vloga psa v današnjih dneh se je spremenila. Pes je postal naš spremljevalec in ga imamo vedno in povsod s seboj. Zato ga moramo vzgojiti tako, da nam bo v ponos in bomo šli lahko z njim res povsod. Lastniki psov slej ko prej najdejo družbo med seboj in tako kot se družijo ljudje, se družijo tudi njihovi psi. Zato je potrebno pse naučiti pravilnega druženja med psi. Druženje pa pomeni pasjo igro in upoštevanje lastnika v družbi drugih psov. Hkrati pa gre čedalje več lastnikov psov z njimi tudi na kavo, kosilo. Psa moramo vzgojiti v pasjega meščana, ki se bo znal obnašati tudi v gostilni. To lahko naredimo le tako, da začnemo že takoj, ko dobimo mladička.
[members_only]
Program igralnih uric je namenjen mladičkom od 2. do 4. meseca starosti. Še do pred kratkim, in nekateri to mislijo še zdaj, je veljajo, da se psa v šolo vpiše pri enem letu. Izkušnje so pokazale, da temu ni tako in da je to najbolj pomembno obdobje za vzgojo psa. V igralnih uricah se oba, mladiček in vodnik, učita pravil življenja. Naučimo se pravilne igre s psi in odpoklica, ki je najpomembnejše povelje v pasjem življenju. Če že tako mladega kužka naučimo, da pride k nam, ko ga pokličemo in če ga to naučimo, ko se igra z drugimi psi, smo naredili največ za njegovo in svojo varnost.
Že s tako majhnimi kužki gremo v mesto na kavo in jih začnemo vzgajati v pasjega meščana. Le na poligonu se psa ne dá vzgojiti. Pes in vodnik morata iti v okolje, kjer bosta živela in kjer se bosta sprehajala. Zato gremo v mesto, živalski vrt, parke. Igralne urice so res tečaj, ki bi ga moral opraviti vsak pasji mladiček.
Program male šole smo poimenovali pasji meščan. Že ime pove, da vzgajamo psa v meščana, torej našega spremljevalca. Z različnimi vajami, ki so zabavne tudi za vodnike, psa umirimo in ga naučimo samokontrole, ki jo bo potreboval v življenju. Vsak lastnik psa si želi, da bi lahko vzel psa s seboj na piknik s prijatelji. Lahko, če ima vzgojenega psa. Zato imamo piknike, se žogamo, igramo družabne igre – pri tem pa nas psi ne smejo ovirati. Veliko hodimo tudi v mesto in psi, ki so pri nas že od igralnih uric dalje, so že pravi pasji meščani in lahko »kofetkajo« s svojimi lastniki tudi po uro in več.
Vsi nadaljnji tečaji so nadgradnja teh dveh in zahtevajo predznanje.
Tako kot od mladička naprej vzgajamo pse, tudi starejše pse, ki niso imeli ustrezne vzgoje, prevzgajamo.
Okoli enega leta se pojavijo težave, ki jim lastniki niso več kos.
Individualno svetovanje je namenjeno vsem, ki imajo težave s svojimi psi. Sprva so te lahko čisto majhne in potrebuje lastnik le nasvet, lahko pa so večje in jih prek individualnih ur tudi odpravimo. Največja in najnevarnejša je pasja agresija. Poznamo uspešne metode, kako jo odpravimo. Šolanje je individualno in prirejeno za vsakega psa posebej. Smo edini v Sloveniji, ki imamo dovoljenje Veterinarske uprave Republike Slovenije za prevzgojo nevarnih psov.
Pasja šola Bajka je šola, kjer vzgajamo za življenje. Najdete nas v Črnučah sredi gozda, ki nam tudi poleti nudi prijetno senco in hlad.
[/members_only]Alenka Klemenčič
Objavljeno v šesti številki revije Kužek
