Psi so rojeni z močnimi naravnimi nagoni in sposobnostmi, med katerimi so tudi lajanje, kopanje lukenj in ljubeznivost do ljudi. V javnosti tako velja prepričanje, da imajo psi naravno prirojeno tudi plavalno spretnost. Kljub splošnemu mnenju, da vsi kužki znajo plavati, čofotanje v vodi ni nujno prirojena sposobnost vsem pasmam. Nekateri torej brezskrbno nabirajo plavalno kilometrino, za druge pa je držanje smrčka nad vodno gladino približno tako enostavno kot ne ovohati zadnjic drugih psov – z drugimi besedami je to skoraj nemogoče.
Pasje plavalce lahko razdelimo v eno izmed treh kategorij, v prvo sodijo kužki, ki znajo plavati, v drugi najdemo tiste, ki jih je plavanja mogoče naučiti, v tretji skupini pa so združeni kosmatinci, ki se raje izogibajo vodnemu okolju. Zlati prinašalci, irski in angleški setri, novofundlanci in druge podobne pasme so vsi odlični plavalci. Tako dobro plavajo predvsem zaradi močnih udov, nekaj sposobnosti pa lahko pripišemo tudi genetiki. Nekatere pasme so ljudje namreč vzredili posebno za lov na vodne ptice ali za reševanje ponesrečenih iz vode. Vsaka izmed naštetih pasem se tako že tradicionalno rada namaka v vodi.
[members_only]
Če je nekaterim psom že zaradi zgradbe telesa plavanje prirojeno, drugim prav telesna zgradba to dejavnost še oteži. Močne pasme, kot so buldogi ali bokserji preprosto ne zaupajo dovolj svojim kratim nogam, da jih bodo zmogle držati nad vodno gladino (seveda to ne velja za vse pripadnike krepkejših pasem, saj tudi bokserji lahko v vodi izredno uživajo). Težave v vodi imajo lahko tudi pasme s potlačenimi obrazčki, kot so mopsi, saj se zelo hitro utrudijo. Majhni psički, kot so maltežani ali čivave, so v splošnem dobri plavalci, vendar pa jih hitro začne zebsti ali pa se vode celo bojijo (zato jih moramo pri vodnih norčijah pozorno opazovati, da ne pride do kakšne nesreče).
Fizične sposobnosti torej niso edine, ki narekujejo pasje plavalne vragolije, saj imajo nekateri psi lahko odlično telesno zgradbo, vendar pa se vode smrtno bojijo. Prestrašene živali v vodi v napadu panike zelo pogosto potonejo. Panični napad pri psu v vodi vodi do velike utrujenosti in zato je utopitev precej verjetna. Strah pred vodo ni nič manj nevaren niti za tiste, ki revežem želijo pomagati. Ko je psa v vodi strah, se bo skušal povzpeti na nas, brcal bo in praskal, zato bojne rane ne pobegnejo niti skrbnikom. Če torej vidimo, da se naš kuža boji vode, odsvetujemo učenje plavanja, saj lahko privede do zelo travmatične izkušnje za oba. Ali pes sploh želi plavati, narekuje tudi njegov temperament, nekatere močno moti že sprehod v deževnem dnevu, kaj šele večja količina vode.
Čeprav naš psiček ni plavalni rekorder, pa ne obupajmo, še vedno namreč lahko uživamo v številnih drugih vragolijah. Igre z žogo in druge aktivnosti na suhem bodo za kosmatinca gotovo zelo zabavne. Če pa si vodne osvežitve zaželimo mi, prijateljčku pripravimo prostor z ležiščem ob robu jezera oz. na plaži, kjer bo v miru zadremal, medtem ko skrbnik malce zaplava.
[/members_only]
Maša Pirnat
Vir:
