Intervju: Zoran Šordjan

3360

Rubrika Intervju slavnih se je med bralci Kužka dobro prijela. Predstavili smo vam že nekaj znanih Slovencev in Slovenk ter njihovih štirinožnih prijateljev. Tokrat vam predstavljamo prav posebnega človeka, ki se ukvarja s posebno dejavnostjo. Poleg tega, da je obdan z veliko kužki, saj jih tudi vzreja, je namreč pravi kralj živali, saj ga na njegovem posestvu obdajajo tako severni jeleni kot tudi arabski konji, greyhoundi in mnoge druge živali. 

Ekskluzivno smo se tokrat pogovarjali z Zoranom Šordjanom, ki je tudi eden redkih v Evropi, ki živali trenira za snemanje v filmih in televizijskih reklamah. 

Poleg tega, da imate okoli sebe veliko kužkov, se ukvarjate tudi s prav posebno dejavnostjo. Bi našim bralcem lahko povedali še kaj več o tem?

Se strinjam, da gre za posebno dejavnost, saj trenerjev živali za snemanje filmov ter televizijskih reklam v Evropi ni veliko. Kolikor vem, nas je trenutno pet ali šest, tako da konkurenca ni velika. Naše delo je, da pripravimo žival za snemanje. To delo ni enostavno, saj je potrebno imeti veliko potrpljenja in razuma.

Igralcu lahko poveš, kaj pričakuješ od njega in bo to naredil, medtem ko moraš žival to naučiti. Naučiš jo lahko samo v kratkih segmentih, saj živali v večini reagirajo nagonsko.

Velikokrat imajo igralci slab dan in jim ne gre ravno vse po načrtu. Tako je tudi pri živalih. Tudi one imajo lahko slab dan in niso ravno razpoložene za določeno delo.

To moramo spoštovati in jim dati čas, da se pomirijo. Jaz nikoli ne silim v nekaj, če si žival v tem trenutku ne želi. Pred vsakim snemanjem poučim režiserje o tem, kako pomembno je, da se spoštuje tudi trenutna volja živali. In če se držimo tega in to spoštujemo, je snemanje lahko opravljeno v enem sproščenem duhu brez nervoze.

Kako se je porodila ideja o takem delu in kakšni so bili začetki? Imate tudi veliko mednarodnih izkušenj. Kakšne so vaše izkušnje z delom v tujini in kako vas je pot zanesla tja? S kom vse ste že sodelovali? Kaj štejete za svoj največji dosežek v karieri?

Naš prvi uvoz severnih jelenov je bil precej odmeven. Nedolgo potem, ko smo jih uvozili, nas je prišlo posenti kar nekaj televizijskih hiš iz Slovenije in tujine, saj smo bili samo trije rejci severnih jelenov v vsej Evropi. En rejec je bil na Škotskem in drugi v Franciji. Tako da smo bili kar atrakcija, kjerkoli smo se z njimi pojavili. Od takrat so nas začeli klicati za najem jelenov za televizijske reklame ali filme. In tako se je začelo. V kratkem sem spoznal režiserja Paula Markusa iz Anglije in producenta Davida Balla, s katerima sem začel sodelovati. Prvi film, ki smo ga posneli, je bil Heidi, posnet v Kranjski Gori in Ljubljani. Drugi večji film, v katerem sem z njima sodeloval, je bil The Roman Mysteries, ki smo ga posneli v Afriki in na Malti. Ekipa, ki je bila pri tem projektu, je bila iz najbolj poznanih filmov, kot so Vojna zvezd, James Bond, Troja, Gladiator in drugi. Ta projekt mi je prinesel veliko poznanstev. V zadnjih desetih letih smo posneli kar nekaj televizijskih reklam z našimi jeleni ali drugimi živalmi. V vseh teh letih se je nabralo kar nekaj izkušenj ter zanimivih zgodb, ki sem jih doživel pri teh projektih.

Moj največji dosežek je bil zagotovo film The Roman Mysteries, v njem sem imel okoli 50 vrst živali, ki sem jih moral pripraviti za snemanje ter skoordinirati vse v zvezi s snemanjem – prevoze, najeme, dokumentacije in drugo. Naj omenim tudi reklamo za avstralsko podjetje Fisters, kjer sem v njihovi reklami Pure Blond (ki si jo lahko ogledate na You Tubu) imel psa, konja, grlico, srno, jagenjčke ter levčke. Zgodba v reklami je fantastična in je definitivno ena najbolj odštekanih reklam z živalmi. Ta reklama mi bo še dolgo ostala v spominu.

[members_only]

Od kod pripeljete severne jelene in arabske konje?

Pred 15 leti sem pripeljal 12 severnih jelenov iz severnega predela Švedske, po nekaj letih še 10 jelenov in zadnjo skupino iz Finske.

Moje prve kobile sem pripeljal iz Združenih držav Amerike iz kobilarne Imperial, ki je ena najbolj priznanih kobilarn za arabske konje na svetu. Enega žrebca smo pripeljal iz Avstralije, drugega iz Nemčije in tretjega iz Združenih držav Amerike. Naša vzreja arabskih konj temelji na razstavnih linijah. Moja strast in konjiček so razstave.

Kje imate posestvo in kako je videti? Koliko živali je tam?

Naše posestvo je na obrobju Kranjske Gore, dobrih 500 metrov od vasi, pod Karavankami.

Vsega skupaj je okoli dva hektarja ter porazdeljeno na nekoliko predelov. Na enem delu je obora za severne jelene, v bližini pa je tudi štala za konje ter pašnik, kjer so spuščeni v letnem času. Za zdaj imamo pet jelenov in pet konj.

Na isti lokaciji imamo tudi območje za kampiranje, ki je nekaj posebnega.

Lahko bralcem predstavite svoje pse, od kod izvirajo in kdaj ste se začeli ukvarjati z vzrejo?

Z vzrejo se ukvarjam že 18 let. Najprej sem začel z greyhoundi. Prvega greja sem pripeljal iz Beograda, drugega iz Norveške, potem pa smo jih kar nekaj uvozili iz Anglije.

Kasneje sem začel z vzrejo, ki je temeljila na staroangleški liniji. Moj vzrejni program je temeljil na posebni liniji psov, ki so bili zelo lepi ter skladni. Razstavni rezultati, ki sem jih dosegel v nekaj letih, so bili zelo uspešni. Moji greyhoundi se lahko pohvalijo z veliko osvojenimi nazivi.

Moja druga pasma, ki jo vzrejam, so mali angleški hrti, ki jih vzrejam že devet let. Prve whippete sem pripeljal iz Kanade. Tam sem dobil dve psički, iz katerih sem razvil linijo, ki jo imam tudi danes.

Moja tretja pasma, pri kateri zelo uživam, so parson russel terierji, ki jih nisem veliko razstavljal, saj jih imam bolj za svojo dušo. To so psi, ki te popolnoma prevzamejo. Mislim, da so najbolj popularna in najbolj priljubljena pasma.

Koliko svojega časa namenite svojim psom in kakšne vzgojne metode uporabljate?

Vsak dan z mojimi živalmi preživim vsaj tri do pet ur. Moje pravilo je, da ti mora žival zaupati in samo tako se lahko živi v enem sožitju. Obenem pa žival mora vedeti, kdo je vodja krdela in če to pridobiš, je delo z njimi zelo enostavno.

Lahko izpostavite kakšne posebne lastnosti svojih kužkov? 

Zelo dobro vprašanje. Namreč imam dva popolnoma različna značajska tipa psov. Hrti so “couch potato”, najbolj lena žival, kar jih je. Hrt je zadovoljen sam s sabo.

Mnogo ljudi misli, da je to pes, ki potrebuje veliko gibanja in teka. V resnici pa je najbolj lena pasma, zelo radi poležavajo na kavču in lenarijo cele dneve.

Če si želijo teči, jim moramo to možnost omogočiti. Ko so pri volji, ko so v svojem elementu, jih je prečudovito gledati, saj so ene najbolj hitrih živali na našem planetu.

Parsoni pa so pravo nasprotje od hrtov. Od človeka zahtevajo ves čas in prostor. Odvisen je od človekove bližine in uživa v vsaki sekundi z lastnikom. Vse bi naredil, da ga zadovolji, kar zna biti velikokrat nekoliko nadležno. Toda če ga naučimo in mu pokažemo, kje so meje, se jih tudi drži.

Kako se vaši ljubljenčki soočajo z vašo odsotnostjo?

Ko sem odsoten, mi pomaga družina. Moja soproga in dva sinova so mi v veliko pomoč. In v veselje mi je, ko vidim, da tudi oni uživajo v njihovi družbi.

[/members_only]

Tamara Nana Yaa

Objavljeno v četrti številki revije Kužek