Da so psi ena izmed najprijaznejših bitij na svetu, se pasjeljubci gotovo strinjamo. Le kako ne bi bili tega mnenja, ko nas gledajo s tistimi zaupljivimi očmi in so veseli vsake sekunde časa, ki jim ga namenimo? Zakaj pa so psi v resnici tako prijazni? Znanost ima končno odgovor tudi na to vprašanje, in sicer nova študija dokazuje, da so psi zaradi genskih sprememb, ki so se odvijale skozi leta, bolj družabni kot volkovi.
Ali imajo psi prijaznost zapisano v genih?
Bridgett von Holdt, evolucionarna biologinja na Princetonu je s skupino raziskovalcev preučevala genetske lastnosti psov in volkov, ki so osnova za socialno vedenje obojih. Študija je pokazala, da so psi v podobnih okoliščinah bolj družabni kot volkovi, so na splošno bolj pozorni do ljudi in raje sledijo človeškim ukazom. Bon Holdtova se je v raziskavi spraševala predvsem, ali obstajajo kakšne genske predispozicije za te razlike, saj je tudi sama skrbnika izredno ljubeče in družabne psičke.
Ugotovitve študije so zelo zanimive, saj so raziskovalci ugotovili, da imajo »hipersocialni« psi v sebi različico enega izmed dveh genov – GTF2I ali GTF2IRD1. Manko teh genov pri ljudeh je vzrok za Williamsov sindrom, genska motnja z značilnim upočasnjenim razvojem in specifičnim videzom obraza. Ljudje z Williamsovim sindromom so kljub motnji zelo prijazni, odprti in lahko navezujejo stike – lahko torej rečemo, da so zelo ljubeči. Von Holdtova je tako predpostavila, da te genske različice vodijo do enakih težav, kot jih opazimo pri ljudeh z Williamsovim sindromom. »Možno je, da smo med vzrejanjem psov v človeške družabnike mi vzrok za ta vedenjski sindrom,« še dodaja biologinja.
Kako so se psi z udomačitvijo spremenili?
Razumevanje, kako so naši štirinožni najboljši prijatelji postali takšni, kot so danes, je zelo vroče vprašanje, se strinja Karen Overall, strokovnjakinja za pasje vedenje na Univerzi v Pensilvaniji, ki v sami raziskavi ni sodelovala, je pa seznanjena z njenimi izsledki. Ker to vprašanje strokovnjakom ni dalo miru, je že v letu 2010 Bridgett von Holdt v sodelovanju z Monique Udell, živalsko behavioristko na Univerzi Oregon State, preučevala genome psov in volkov in prepoznavala spremembe v genih WBSCR17, ki so se zgodile med procesom udomačitve.
Projekt je nato miroval do leta 2014, ko sta von Holdtova in Udellova pričeli z raziskavo, v kateri je sodelovalo 18 psov različnih pasem. Znanstveniki so s pomočjo pasjih trenerjev sodelujoče kužke naučili, kako odpreti škatlo, v kateri je košček klobase. Škatlo so nato odpirali v treh različnih situacijah, s prisotnim poznanim človekom, z neznanim človekom in sami, brez človeške prisotnosti. V vseh treh scenarijih so volkovi premagali pse, razlika je bila še bolj očitna, ko so škatlo odpirali v prisotnosti ljudi. »Ne gre za to, da ne bi mogli rešiti te sestavljanke, bili so le preveč zaposleni z opazovanjem človeka, da bi imeli čas še za škatlo,« to pojasni von Holdtova.
Se psi še danes spreminjajo?
V najnovejši študiji je strokovnjakinja z ekipo izvedla dodatno genetsko analizo dela genoma in ugotovila, da na večjem vzorcu psov in volkov obstaja spremenjeni gen WBSCR17. Poleg potrditve začetnih ugotovitev, da WBSCR17 variira, je našla tudi dva sorodna gena, GTF2I in GTF2IRD1, ki sta se prav tako razlikovala pri psu oz. volku. Kombinacija genetskih in vedenjskih podatkov je dokazala, da so spremembe v teh genih pripomogle k spremembi volkov v ljubeče pse.
Karen Overall se z genetko analizo strinja, vendar pa poudarja, da je bila velikost subjektov v študiji relativno majhna, zato bodo verjetno za dokončno potrditev potrebne še dodatne raziskave. Izpostavlja tudi, da se psi še vedno spreminjajo in da razvoja še ni konec. Tudi mi se že veselimo novih spoznanj, ki nam bodo o naših kosmatincih povedala še več.
Si želite celo leto spremljati zanimive in poučne vsebine o negi, vzgoji, zdravju, prehrani psov, novice iz pasjega sveta, zabavne in ganljive pasje zgodbe in še in še in še … ? Naročite se na spletni dostop za samo 9,90 € na leto!
Maša Pirnat
Vir:
