Na prijeten dan odpeljem svojo psičko na sprehod ob reki in mi je toplo pri srcu, ko vidim, kako se zabava v naravi. Kar naenkrat se psička izstreli kot iz topa in že mi je jasno, kaj sledi – valjenje po iztrebkih (ali mrhovini, kjer prednjačijo mrtve ribe). Bolj smrdi, bolj ji je všeč. Ko jo končno prepričam, da ni potrebno, da se povalja po čisto vseh delih telesa, pride vsa umazana in smrdljiva k meni, se usede in me gleda z najsrečnejšim pogledom, kar si jih lahko zamislim. Mislim, da se lahko večina lastnikov psov poistoveti s to zgodbo. Zakaj pa se psi tako radi valjajo po mrhovini in iztrebkih?
Je to iskanje pozornosti pri gospodarju ali povsem običajno pasje vedenje? Strokovnjaki menijo, da je valjanje za pse povsem vsakdanje, kar lahko pojasnimo z vedenjem njihovih prednikov, volkov. Preživetje volkov je odvisno od uspeha pri lovu, zato so izkoristili vsako priložnost, da so zakrili svoj naravni vonj. Tudi psi se tako znebijo njim neprijetnih vonjav (npr. šampona z vonjem po cvetlicah, v katerega smo se zaljubili, psu pa takšna aroma ne ustreza preveč). Poleg zakrivanja vonja lahko tudi označujejo svoj teritorij, da tudi drugi psi vedo, čigava je povaljana mrhovina (teritorij sicer še pogosteje označujejo z uriniranjem), lahko pa nam s tem le pokažejo, da so našli nekaj izredno zanimivega in torej res želijo pridobiti našo pozornost. Ste torej opazili, da se vaš pes povalja vsakič, ko ga sveže okopate? Morda ni odveč zamenjava šampona z vonjem, ki psa ne bo tako zelo motil. Vse, kar diši ljudem, namreč ne diši nujno tudi psom, lahko bi rekli tudi, da se naši pogledi glede prijetnega vonja zelo razlikujejo. Če se, kljub menjavi šampona, pes še vedno rad povalja, pa se moramo odločiti za kakšen drug trik. Za pse je valjanje povsem naravno vedenje in jim ga zelo težko preprečimo, kaznovati pa jih zaradi tega prav tako ne smemo, zato ne bo odveč recept, kako doseči, da bo naš kuža čim manjkrat v skušnjavi, da se pošteno povalja?
Najbolj zanesljiva metoda je pozorno opazovanje psa med sprehodom, saj s pravočasno reakcijo lahko psa malo prelisičimo. Kraj, ki je psu še posebno privlačen, namreč precej pozorno ovohava in ga preučuje, kar je za nas lahko dober opozorilni znak. Seveda nam pri odvračanju pozornosti od iztrebkov zelo pomaga, če se je naš štirinožni prijatelj že naučil ukazov poslušnosti in pride k nam, ko ga pokličemo. Poskusimo lahko tudi z metodo nasprotnega pogojevanja, kjer psa v trenutku, ko mu preprečimo, da se povalja, pripravimo do drugega dejanja, za kar potem dobi priboljšek. Morda nam tako pri psu uspe doseči povezavo, da namesto valjanja izbere nagrado. Nagrada mora biti seveda takšna, da premaga privlačnost valjanja (npr. priboljšek, ki ga obožuje). Vsekakor pa moramo biti zelo pozorni, saj takšni triki mogoče ne bodo več delovali, ko se pes že zapodi v mrhovino. Da ne bomo zaradi smrdljivega in umazanega pasjega spremljevalca slabe volje, se poskusimo spomniti, da je to za psa naravno vedenje, ki pa ga s pozornim opazovanjem lahko kar največkrat preprečimo.
Maša Pirnat
