Vsak, ki je že kdaj božal kakšnega psa po trebuščku, je zagotovo opazil, da pes pogosto med tem početjem trza in brca z zadnjima tačkama, kot bi hotel teči. Kljub dejstvu, da mu ljubkovanje godi, pa njegove tačke neutrudno, aktivno brcajo.
Takšna reakcija je za opazovalca morda zelo prikupna, vprašanje, ki se nam ob tem zastavlja pa je: zakaj pravzaprav vsi psi to počnejo?
Odgovori strokovnjakov, ki so temeljito raziskovali vedenje psov, pa se v najširšem pomenu pojasnila glasi – evolucija. Psi namreč mahajo z repom in z zadnjimi tačkami kadar jih božamo po trebuhu in tega svojega početja sploh ne morejo nadzorovati ali kontrolirati. Gre namreč za naravni, nezavedni refleks.
Ta deluje podobno kot v primeru, ko se človek dotakne vročega štedilnika, in še preden človekovi možgani dobijo signal za bolečino, mozeg v človeški hrbtenjači že zazna nevarnost in povzroči, da človek refleksno odmakne roko. Če bi človek moral čakati, da možgani zaznajo sporočilo o nevarnosti, bi lahko bila takšna zamuda v reakciji vzrok za številne resne poškodbe in celo smrt.
Pri psih pa je tako dotikanje, žgečkanje ali božanje po trebuščku opozorilni znak, da to žgečkanje lahko predstavlja naravno nevernost, kot je na primer napad parazitov, bolh in drugih zunanjih zajedavcev, zato so psi sčasoma razvili naravni spontani refleks, s katerim naj bi napadalca pregnali.
Ta refleks je tako zelo naraven in spontan, da ga številni veterinarji s pridom uporabljajo tudi pri diagnosticiranju različnih nevroloških težav, zelo podobno, kot pri ljudeh na primer zdravniki uporabljajo udarec z gumijastim kladivcem po kolenu.
Maja Kalaš
Vir: www.zivotinje.rs
