Zahrbtna bolezen: rak

Diagnoza: rak. Ob tem večina lastnikov občuti nemoč. Vendar se sodobna veterina spopada s to boleznijo. Oglejmo si, kako.

Izmed vseh zdravstvenih težav, ki lahko doletijo naše ljubljenčke, se večina lastnikov najbolj boji prav raka. Bolezen največkrat razumemo kot smrtno obsodbo za psa. Vendar obstaja veliko več možnosti pomoči in predvsem več upanja, kot si marsikdo predstavlja. Skoraj vsak tretji pes zboli za rakom, a preventiva, zgodnje odkrivanje in zdravljenje so vedno boljši in veterinarski onkologi se trudijo, da bi dali vsaki oboleli živali kar najboljšo možno prihodnost.

Kaj je rak?

 Telesne celice odmirajo in zamenjujejo jih nove. Ta proces se dogaja skozi celo življenje. Včasih pa gre pri tem nekaj narobe in množiti se začnejo celice, ki niso običajne, normalne. Te imajo sposobnost, da se delijo brez popravkov in ravnovesja in v telesu nimajo uporabne vloge. Skupek nenormalnih celic je tumor. Glede na to, kako maligen je tumor, se lahko razširi in uniči zdravo tkivo ter povzroči smrt. Pes ima stotine različnih tipov celic. Rak se lahko pojavi v kateremkoli tipu celic in torej skoraj v kateremkoli delu telesa.

Obstaja okoli dva tisoč različnih bolezni, pri katerih gre za neko obliko raka. Nekatere od njih so relativno nenevarne, na benignem koncu spektra, potem pa je tu še drugi konec, kjer so zelo agresivne in z veliko možnostjo razširitve bolezni. Nekateri najpogostejši tipi raka pri psih so kožni rak, limfom (rak limfnih žlez) in tumorji mlečnih žlez.

Simptomi raka so lahko zelo različni, vse od sprememb opravljanja potrebe, apetita in vedenja, tudi bolečina, nepojasnjeno hujšanje, slabo celjenje ran… eden najpogostejših znakov  tumorja je bula na koži ali pod njo. Psov pogosto take bule ne motijo, zato je pomembno, da jih redno pregledujemo. Če opazite znake, ki vas skrbijo, takoj ukrepajte in se dogovorite za obisk pri veterinarju, saj zgodnje odkritje raka (in tudi drugih bolezni) pomeni najboljše možnosti za zdravljenje. Živali, pri katerih se sumi rak, lahko po diagnozi napotijo k specialistom, ki imajo posebna znanja in visokotehnološko opremo. Pri raku je treba vedeti, kakšen je in kje,potem pa napraviti načrt, kako naprej. Diagnoza se postavi s pregledom celic v tumorju, navadno z odvzemom in pregledom tkiva. Obstaja več tehnik glede na to, kje na oz. v telesu se nahaja. Včasih je možno v tkivo vstaviti iglo in posesati celice, ali pa jih pod anastezijo izrežejo s skalpelom. S pregledom tkiva pod mikroskopom ponavadi veterinarji lahko določijo, ali sploh gre za tumor in kakšnega tipa je. Če vemo, za kakšen tip tumorja gre, potem tako vemo, ali gre za bolezen z velikim tveganjem razsevanja, pa tudi, kam se ponavadi razširi oz. razseva. Za določitev velikosti prvotnega raka, odločanje o zravljenju in iskanju morebitnih razsevkov se uporabljajo tudi rentgen, ultrazvok, preiskave s CT in MRI … Ko imamo enkrat diagnozo in vemo, kje se rak nahaja, lahko načrtujemo ukrepanje.

Zdravljenje raka

Za borbo z rakom so uveljavljene tri glavne metode:

Operacija – Tumorje se lahko operativno odstrani. Na tak način se pozdravi največ živali. Najbolj primerno je to pri tumorjih, kjer je tveganje za razsevke majhno in je tumor varno in lahko odstranljiv.

Obsevanje – Pri radioterapiji tumorje obsevajo, da uničijo rakave celice. Zmanjša tudi bolečino. Veterinarji psa namestijo v pravilen položaj s pomočjo CT naprave, da lahko načrtujejo zdravljenje tako, da je obsevanja deležen le tumor in se čimbolj izognejo zdravemu tkivu. Zdravljenje poteka v smislu večih majhnih doz sevanja, da si medtem zdravo tkivo opomore.

Zdravila – Za spopadanje z rakom so na voljo različni medikamenti, ki pa delujejo na različne načine. Kemoterapija uniči celice, ki se hitro množijo, kar žal poleg rakastih vključuje tudi zdrave celice. Vendar pa večina psov ne kaže mnogo neželenih stranskih učinkov kemoterapije, kot to opažamo pri ljudeh. Študije kažejo, da bi se več kot 80% lastnikov, ki so se odločili za tako zdravljenje svojih psov, spet odločilo enako.

Manj pogoste oblike zdravljenja z medikamenti so imunoterapija (vrsta cepljenja, ki dvigne imunski sistem pasjega telesa, da ta prepozna raka in se z njim bori) in druga zdravila, ki preprečijo deljenje rakavih celic tako, da vplivajo na njihove molekularne strukture. Večinoma naj bi specialisti za vsakega psa posebej kombinirali tehnike zdravljenja tako, da bo to najbolj ustrezno. Način zdravljenja je odvisen od želja lastnika, tega, kako se bolezen kaže in siceršnjih posebnosti psa, npr., kako bi prenašal določeno vrsto zdravljenja.

Prognoza

Prognoza živali z rakom je odvisna od tega, za kakšen tip bolezni gre. Če imajo veterinarji občutek, da živali ne morejo pomagati, bodo to povedali lastnikom in poskrbeli, da bo žival dobila ustrezna sredstva proti bolečinam. Potem se bodo z lastnikom pogovorili o načrtovanju evtanazije. Tudi to je del službe. Pri nekaterih tumorjih obstaja velika možnost ozdravitve. Ko jih pozdravijo, je treba žival opazovati in voziti na preglede, da se prepričamo, da se rak ne bo ponovil. Rak je v nekaterih primerih zelo ozdravljiva kronična bolezen. Pri nekaterih primerih veterinarji vedo, da skušajo dati živali še čim daljše življenje. Če je npr. pes star 10 let in mu daš še 1 leto, to pomeni 10% njegovega življenja. Tudi, če živali ni mogoče pozdraviti, zdravljenje lahko doda še nekaj dragocenega časa lastniku in psu. Ko pridemo do vprašanja »Koliko časa bo še živel«, veterinarji govorijo o mediani preživetja, torej o času preživetja srednjega psa v skupini psov s to boleznijo. Truditi pa se je treba za boljši rezultat od tega. To je kot nekakšna loterija: treba je igrati, da lahko zmagaš. Če ne vplačaš, imaš možnost, da bo rezultat dober. Če pa sploh ne vplačaš, niti ne prideš v situacijo, kjer bi lahko pričakoval dober rezultat.

Prihodnost

Še vedno ne vemo, kaj točno povzroči raka. Genetika igra neko vlogo pri pasmah, ki so bolj nagnjene k določenim vrstam raka (npr. kostnemu), pa tudi vplivi okolja niso zanemarljivi. Bolj so mu podvrženi tudi starejši psi. Ves čas se odvijajo študije za boljše razumevanje te bolezni, da bi bilo zdravljenje za živali – in ljudi – učinkovitejše. Upamo, da bo nekega dne rak še manj strašljiv, kot je dandanes.

Katja Pavlič

VIR: 

Michael Hallam, Your Dog, julij 2017, 63-69