Z matičnimi celicami lahko že danes pomagate svojemu kužku

1652

V zadnjih letih ste zagotovo že kaj slišali o matičnih celicah. O njih se veliko govori predvsem v povezavi z zdravljenjem ljudi, imajo pa jih tudi živali. Veterinarji jih lahko že danes uporabljajo za zdravljenje nekaterih bolezni.

Kaj sploh so matične celice?

To so celice, ki se lahko neomejeno delijo in se lahko razvijejo v različne tipe celic, kot so hrustančne, kostne, mišične in druge. Matične celice so najprej odkrili v zelo majhnih zarodkih, kjer so osnova za razvoj celotnega zarodka. Zaradi tega so jim tudi dali ime matične, saj se iz nekaj matičnih celic zelo majhnega zarodka razvije človek ali žival z vsemi različnimi in zapleteno sestavljenimi tkivi in organi. Matične celice najdemo tudi v različnih organih in tkivih pri odraslih živalih, ki jih lahko uporabimo za zdravljenje. Veliko matičnih celic je v maščobnem tkivu, ki se nahaja tik pod kožo, zato enostavno pridemo do njega, pa tudi pes ne bo pogrešal majhnega koščka maščobe, ki mu ga odvzamemo za to, da pridobimo matične celice.

V Sloveniji smo v preteklih letih samostojno razvili uporabo matičnih celic za zdravljenje sklepnih težav pri psih. S takšnimi težavami se bo vsaj enkrat v življenju srečala tretjina psov, nekatere pasme, kot so na primer bernski planšarski pes, nemški ovčar in večje pasme psov, pa so k takšnim težavam še posebej nagnjene in so pri njih zelo pogoste. Do pred kratkim takšnih težav ni bilo mogoče zdraviti, temveč smo psom lahko pomagali le z zdravili proti bolečinam ter z zahtevnimi kirurškimi posegi blažili težave pri hoji. Matične celice pa zdaj ponujajo povsem nov pristop k odpravljanju tovrstnih težav in so, kot kažejo tako izkušnje slovenskih znanstvenikov kot redkih podobnih laboratorijev v svetu, zelo uspešna in dejansko prva metoda, ki omogoča dolgotrajno ozdravitev. Matične celice so najuspešnejše pri zdravljenju vnetij sklepov (akutnih in kroničnih) ter poškodb hrustanca, zelo primerne pa so tudi kot podporno zdravljenje ob operaciji strganih križnih vezi v kolenu, saj se po takšni poškodbi običajno razvije tudi vnetje sklepnega hrustanca. Poleg tega so matične celice učinkovite pri lajšanju težav zaradi displazije kolkov.

Sam postopek zdravljenja z matičnimi celicami je hiter in enostaven za pasjega pacienta. Veterinar psu v narkozi odvzame iz hrbtnega območja majhen košček maščobe in nato ranico zašije z enim ali dvema šivoma. Košček maščobe se takoj po odvzemu v posebni transportni tekočini prenese v laboratorij, kjer iz maščobe izoliramo matične celice in jih v posebni tekočini gojimo. Po približno desetih dneh je celic običajno dovolj za zdravljenje. V laboratoriju celice pripravimo in jih v injekcijski igli dostavimo veterinarju, ki jih nato vbrizga psu v oboleli sklep in pes gre lahko takoj domov.

[members_only]

V majhnem koščku tkiva, ki ga odvzamemo psu, je običajno dovolj celic, da jih lahko shranimo za morebitno kasnejše zdravljenje. Celice po posebnem postopku zamrznemo, zmrznjene pa lahko hranimo več let za morebitno ponovno zdravljenje, če bi se podobne težave pojavile pri pasjem pacientu še na kakšnem drugem sklepu (kar je pogosto). Matične celice v sklepu spodbudijo zdravljenje in celjenje poškodb hrustanca. Sam proces celjenja traja nekaj časa, prvi znaki izboljšanja pa se pogosto pokažejo že en mesec po zdravljenju, pri večini psov pa pride do občutnega izboljšanja po približno treh mesecih.

Da bi še olajšali zdravljenje psov z matičnimi celicami, in ker smo prepričani, da bomo z razvojem v prihodnjih letih poleg zdravljenja sklepnih obolenj ponudili tudi druga zdravljenja, imajo lastniki psov zdaj tudi možnost shranjevanja matičnih celic. Košček maščobe za pridobitev matičnih celic lahko vaš veterinar psu odvzame ob katerikoli rutinski operaciji (kastraciji, sterilizaciji ali kakšni drugi operaciji). Iz tega koščka maščobe v laboratoriju osamimo matične celice in jih shranimo za kasnejšo uporabo. Čeprav se nam to pri mladem, zdravem psu morda ne zdi pomembno, je to lahko v prihodnosti za njegovo zdravje zelo pomembno. Če pasje matične celice shranimo, zaradi tega ne bo potrebna posebna operacija za odvzem matičnih celic, ko bo pes zbolel. Ker se bolezni, ki jih že zdravimo, ali pa za katere zdravljenje razvijamo (srčna popuščanja, nevrološke težave), običajno pojavljajo pri starejših psih, pri katerih je včasih narkoza težavna, se tem težavam z zgodnejšim odvzemom in s shranitvijo matičnih celic izognemo. Poleg tega so matične celice pri mlajših psih številnejše, hitreje se delijo in imajo nekoliko boljše sposobnosti zdravljenja (čeprav so tudi matične celice starejših psov še vedno povsem učinkovite).

[/members_only]

prof. dr. Gregor Majdič in asist. dr. Katerina Čeh

 

Objavljeno v sedmi številki revije Kužek