Prva pomoč je enkratna nujna oskrba, ki vaši živali omogoča, da prestane stanje življenjske ogroženosti, dokler ne dobi ustrezne zdravstvene pomoči. V primeru urgentnega stanja se morate zavedati, da ste vi tisti, ki boste nudili prvo pomoč in lahko je prav od vas odvisno preživetje vaše živali. Kako prepoznati urgenco ter kako ravnati v primeru urgentnih stanj?
Če je vaš ljubljenček utrpel hude telesne poškodbe ali pa se je njegovo zdravstveno stanje naenkrat drastično poslabšalo, ga takoj odpeljite k veterinarju, zato imejte ime veterinarske ambulante in telefonsko številko vedno nekje pri sebi (shranjeno na telefonu ali v denarnici). Veterinarja vedno prej pokličite po telefonu, saj morda ni ves čas prisoten v ambulanti, osebje pa vam že prek telefona lahko pomaga s koristnimi nasveti. Ostanite mirni in ocenite situacijo, preden ukrepate. Ranjena žival je prestrašena in jo boli, zato lahko poskuša ugrizniti vsakogar, ki se ji približa. Zato morata biti vaša varnost in varnost drugih na prvem mestu.
V pomoč pri nudenju prve pomoči vam je lahko torbica za prvo pomoč, ki jo lahko kupite na kliniki za male živali ali jo sestavite sami. Ta naj vsebuje: gazo, vato, povoj (Coban), mikropor lepilni trak, obliže, razkužilo (na primer jod), fiziološko raztopino, nagobčnik, termometer, pinceto (tudi za klope), sterilne rokavice, škarje, manjšo baterijsko svetilko ter telefonsko številko dežurnega veterinarja.
Med urgentna stanja sodijo vse poškodbe in bolezenska stanja, pri katerih je takojšnja pomoč potrebna za preživetje živali. Posredovanje prve pomoči je najpogosteje potrebno pri naslednjih urgentnih stanjih:
• poškodbi glave, prsne in trebušne votline pri prometnih nesrečah;
• hudih krvavitvah;
• zastrupitvah;
• hudih alergičnih reakcijah;
• ugriznih, vbodnih ali drugih ranah predvsem na področju vratu, prsnega koša in trebuha;
• stanjih, ki povzročajo oteženo dihanje;
• močno bolečem in napetem trebuhu (na primer zasuk želodca);
• vročinskem udaru in podhladitvi;
• izgubi zavesti in šoku;
• nenadni splošni oslabelosti.
Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.
Ana Hudobivnik, dr. vet. med., Klinika Loka
Objavljeno v dvanajsti številki revije Kužek
