Prva pomoč je enkratna nujna oskrba, ki vaši živali omogoča, da prestane stanje življenjske ogroženosti, dokler ne dobi ustrezne zdravstvene pomoči. V primeru urgentnega stanja se morate zavedati, da ste vi tisti, ki boste nudili prvo pomoč in lahko je prav od vas odvisno preživetje vaše živali. Kako prepoznati urgenco ter kako ravnati v primeru urgentnih stanj?
Če je vaš ljubljenček utrpel hude telesne poškodbe ali pa se je njegovo zdravstveno stanje naenkrat drastično poslabšalo, ga takoj odpeljite k veterinarju, zato imejte ime veterinarske ambulante in telefonsko številko vedno nekje pri sebi (shranjeno na telefonu ali v denarnici). Veterinarja vedno prej pokličite po telefonu, saj morda ni ves čas prisoten v ambulanti, osebje pa vam že prek telefona lahko pomaga s koristnimi nasveti. Ostanite mirni in ocenite situacijo, preden ukrepate. Ranjena žival je prestrašena in jo boli, zato lahko poskuša ugrizniti vsakogar, ki se ji približa. Zato morata biti vaša varnost in varnost drugih na prvem mestu.
V pomoč pri nudenju prve pomoči vam je lahko torbica za prvo pomoč, ki jo lahko kupite na kliniki za male živali ali jo sestavite sami. Ta naj vsebuje: gazo, vato, povoj (Coban), mikropor lepilni trak, obliže, razkužilo (na primer jod), fiziološko raztopino, nagobčnik, termometer, pinceto (tudi za klope), sterilne rokavice, škarje, manjšo baterijsko svetilko ter telefonsko številko dežurnega veterinarja.
Med urgentna stanja sodijo vse poškodbe in bolezenska stanja, pri katerih je takojšnja pomoč potrebna za preživetje živali. Posredovanje prve pomoči je najpogosteje potrebno pri naslednjih urgentnih stanjih:
• poškodbi glave, prsne in trebušne votline pri prometnih nesrečah;
• hudih krvavitvah;
• zastrupitvah;
• hudih alergičnih reakcijah;
• ugriznih, vbodnih ali drugih ranah predvsem na področju vratu, prsnega koša in trebuha;
• stanjih, ki povzročajo oteženo dihanje;
• močno bolečem in napetem trebuhu (na primer zasuk želodca);
• vročinskem udaru in podhladitvi;
• izgubi zavesti in šoku;
• nenadni splošni oslabelosti.
[members_only]
Kako prepoznamo stanje šoka?
Vzroki, ki lahko privedejo do šoka, so: izguba krvi, tekočine (huda driska, opekline), zmanjšan krvni pritisk (bolečina, infekcija, zastrupitev), travma, poškodba srca in alergije (anafilaktični šok). Zavest je lahko ohranjena ali pa ne, dihanje je pospešeno, sluznice so blede, hladne, lepljive, uhlji in šape so hladni, izmerimo pospešen srčni utrip, ugotovimo šibak pulz, zenice so razširjene in pri živali lahko opazimo zmedenost ali nemirnost. V tem primeru je treba kar najhitreje odpraviti vzrok, ki povzroča stanje šoka.
Urgentna stanja
Oživljanje živali
Oživljanje ali reanimacija je postopek za vrnitev življenjskih funkcij poškodovanca ter vključuje masažo srca in umetno dihanje. Kadar se znajdete v taki situaciji, ostanite mirni ter poskušajte oceniti stanje poškodbe. Najprej pokličite svojo žival po imenu, ali se ta odziva. Preverite njene reflekse, tako da z občutkom potegnete nogo ter opazujete, ali jo žival potegne nazaj. Uščipnite jo med prsti ter preverite, ali odmakne nogo. Z dotikom kotička veke mora žival zamižikati. Če opisani znaki niso prisotni, potem je žival nezavestna. Če je nezavestna, vendar diha ter čutite bitje srca in pulz, jo čim hitreje peljite do veterinarja. Če je žival izgubila zavest in prenehala kazati življenjske znake (ne diha, srce se je ustavilo), morate takoj izvesti kardiopulmonalno oživljanje (CPR). Tovrstno oživljanje brez pomoči veterinarskih naprav največkrat ni najuspešnejše, vendar pa vaši živali nudite možnost preživetja. Da preverimo, ali žival diha, torej opazujemo prsni koš, ali se dviga in spušča v ritmu dihanja ter poslušamo, če slišimo dihalne šume pri vdihu in izdihu. Znake spontanega dihanja iščemo največ deset sekund. Delovanje srca preverimo tako, da poskušamo zatipati pulz stegenske arterije, ki jo zatipate na zgibu na notranji strani stegna. Čeprav je arterija velika ter na površini, jo nestrokovnjaki večkrat težko zatipajo. Poskusite z dlanjo zatipati bitje srca na levi strani prsnega koša tik za komolcem.
Tri faze reanimacije:
A: airway (omogočimo prosto dihalno pot). Preverimo, ali so dihalne poti proste in odstranimo morebitne tujke (kosti, izbljuvke). Glavo iztegnemo.
B: breathing (vzpostavimo dihanje)
C: circulation (vzpostavimo cirkulacijo)
Če se je vašemu ljubljenčku ustavilo srce ter ne diha, začnite z oživljanjem.
Žival predihavamo – najprej dva globoka vpiha na smrček, če ne začne samostojno dihati, predihavamo s frekvenco 10 do 15 vpihov na minuto. Tudi med oživljanjem poskušamo ugotoviti prisotnost pulza z otipavanjem perifernih arterij (stegenska arterija), če ga ne otipamo, začnemo z zunanjo masažo srca (ne pri poškodbah prsnega koša) – frekvenca pritiskov na prsni koš naj bo 80- do 120-krat na minuto. Masiramo in predihavamo v razmerju 3 : 1 (tri kompresije, en vpih). Če reanimira ena sama oseba, pa v razmerju 15 : 2 (petnajst kompresij, dva vpiha).
Krvavitev
Če je krvavitev zmerna, kot denimo pri površinskih ranah, in večje žile niso bile poškodovane, jo lahko zaustavimo s pritiskom na rano, pri čemer uporabimo sterilni tampon iz gaze, robček ali kos čiste tkanine. Krvavitev lahko ustavimo, če na rani pridržimo hladen obkladek. Pri vrezih ali vbodih na tacah naredimo kompresijsko obvezo – taco povežemo in povoj zmerno zategnemo, da zaustavimo krvavitev. Pri močni krvavitvi lahko naredimo Esmarchovo obvezo, to je čvrsta obveza nad komolcem, ki močno zmanjša dotok krvi v taco in krvavitev. Takšno obvezo lahko pustimo na živali največ dve uri, pozneje lahko pride do odmiranja tkiv. S temi metodami lahko le začasno ustavimo krvavitev, nato pa je posredovanje veterinarja nujno in je potrebno žival v najkrajšem možnem času odpeljati k veterinarju!
Toplotni udar
V poletnih mesecih moramo biti pri psih še posebej pozorni na znake vročinske kapi oziroma toplotnega udara. Zaradi visokih temperatur in vlage v zraku lahko telesna temperatura psa preseže tudi 43 stopinj Celzija. Psi in mačke ne morejo oddajati toplote z znojenjem (znojijo se le prek šap). Kadar ne zadostuje običajen način oddajanja toplote, začnejo pospešeno dihati pri odprtem gobcu in z iztegnjenim jezikom, da vsaj delno oddajajo toploto z izhlapevanjem.
Znaki toplotnega udara so povišana telesna temperatura, nenadna onemoglost, pospešeno dihaje, viseč jezik, omotica, blede sluznice, bljuvanje in driska. Sledita lahko tudi nezavest in smrt. Za to so predvsem dovzetni starejši psi, psi s prekomerno težo, temno pigmentirani in močno odlakani psi. V rizično skupino sodijo tudi psi kratkogobčnih pasem (angleški buldog, shih-tzu, mops …), psi s kroničnimi obolenji srca in dihal ter živali, ki so zaprte v slabo zračenih prostorih ali so izpostavljene večjim naporom. Ukrepati moramo čim hitreje. Psa namestimo v hladnejši, zračen prostor ali vsaj v senco ter mu v presledkih nudimo svežo vodo, mu damo na čelo ter trebuh hladne brisače, ga tuširamo s hladnim tušem ali ga damo v kad s hladnejšo vodo (voda naj ne bo ledeno mrzla!). Če pride do toplotnega udara na sprehodu, lahko psa ohladimo v bližnjem potoku, vendar ga moramo v vodi držati, da se zaradi oslabelosti ne utopi. Nezavestnih ali močno prizadetih živali ne hladimo na ta način, priporočljiv je takojšen obisk veterinarja! Psa v primeru toplotnega udara peljemo k veterinarju, tudi če se nam zdi, da si je po hlajenju povsem opomogel, ker lahko pride tudi do poznejših zapletov.
Zastrupitve
Strupi ali toksične snovi so najrazličnejše umetne spojine, tudi zdravila v prevelikih odmerkih, s katerimi se lahko zastrupi naša žival, če jih zaužije skozi usta, jih vdihuje ali pride do neposrednega stika strupa s kožo. Simptomi so različni: bruhanje, slinjenje, žival se peni okoli ust, videti je okorno, otožno, apatično, ima prebavne motnje in kaže živčne znake (razburjenje, drhtenje, disorientacija, pretirano odreagira na hrup, svetlobo), pade v komo, opazimo mišični tremor ali nekontrolirano urinira. Če vidimo ali sumimo, da je žival zaužila strupeno stvar, ji ne dajemo hrane ali vode ter se takoj odpravimo k veterinarju! V veliko pomoč bo, če boste k veterinarju prinesli tudi snov, ki jo je žival zaužila oziroma sumite, da jo je. Če je le mogoče, prinesite s seboj embalažo zaužite snovi.
Zasuk želodca
Je nenadna sprememba položaja polnega ali prenapolnjenega želodca, ki se zato zasuka okoli svoje osi ter stisne prednjo in zadnjo odprtino želodca.
Znaki zasuka želodca: žival je nemirna, kaže bolečino, se močno slini, lahko je prisotno bruhanje, hrano poskuša izbruhati ali pa bruhanje ni prisotno, diha na kratko in pogosto, trebuh je napet in povečan, če pritrkavamo s konico prsta, slišimo bobneč zvok, ker je v želodcu plin. Če opazite kateregakoli od naštetih znakov, je takojšnje veterinarsko ukrepanje odločilnega pomena za preživetje vaše živali.
Ob hudih bolezenskih stanjih, krvavitvah, alergičnih reakcijah, poškodbah, zastrupitvah, opeklinah, ozeblinah, izgubi zavesti in šoku ter stanjih, ki bi utegnila ogrožati življenje živali, sta nudenje prve pomoči in urgenten obisk najbližjega veterinarja ključnega pomena za njeno preživetje!
[/members_only]Ana Hudobivnik, dr. vet. med., Klinika Loka
Objavljeno v dvanajsti številki revije Kužek
