Vojska ima pravilo, da se vojaki ne smejo približati pouličnim psom. To pravilo marincu Grossiju ni predstavljalo nobenih težav – dokler ni srečal Freda.
Po prihodu v Afganistan je Craig Grossi prvih nekaj dni preživel v nenehnih spopadih in v boju za preživetje. Šele, ko so spopadi nekaj dni po prihodu ponehali, se je uspel dobro razgledati in takrat je prvič opazil psa z veliko smešno glavo in kratkimi tačkami. Pravzaprav ni bilo nič nenavadnega, če si na ulicah opazil pse. Bilo jih je veliko, potovali so v krdelih in po navadi so bili agresivni do ljudi. Ta pes pa je bil drugačen. Ni bil del tropa in izgledal je samozadosten – po tleh je iskal ostanke hrane, ki si jih je nato odnesel v grmovje v katerem je jedel in spal.
Grossi je opazoval smešnega psa na kratkih tačkah in kmalu ugotovil, da nima svojega človeka in, najverjetneje, tudi nobene pozitivne izkušnje z ljudmi. Kmalu je postalo jasno, da ne bo mogel upoštevati pravila vojske in se ne približati temu nenavadnemu psu. Tako se mu je s koščkom sušene govedine v roki začel počasi približevati. Kmalu je ugotovil, da je pes strašno umazan in prekrit z žuželkami. In takrat se je zgodilo. Umazani, smešni kuža je pomahal z repom in Grossi je bil popolnoma prevzet. Kuža je zelo “vljudno” vzel košček ponujenega mesa in z veseljem sprejel čohanje za ušesi. Grossi ni mogle verjeti, da je lahko pes, brez vsakršne vzgoje ali stika z ljudmi, tako prijazen. Nato je Grossi vstal in se počasi odpravil nazaj do svojih tovariešev, ko je nenadoma začutil nekaj na svojem gležnju. Kuža mu je sledil. Grossijevi prijatelji, ki so dogajanje opazovali, so mu zaklicali: “Izgleda, da si našel novega prijatelja (ang. friend)” kar je Grossi razumel kot: “Izgleda kot Fred.” Tako je brezdomček iz Afganistana dobil ime Fred.
Vse to se je dogajalo v središču vojne. Ko je začela Grossijeva enota z nočnimi obhodi, se jim je Fred pridružil. Drugi marinci so se bali, da bo Fred zalajal in jih izdal, vendar kuža nikoli ni izpustil niti glasu. Grossi se je v umazanega kužka zaljubil že, ko ga je prvič videl, počasi pa so se nanj navezali tudi ostali marinci.
Nato pa je nastopil čas za odhod. Marince so poklicali nazaj v glavno bazo, kjer naj bi se za nekaj dni spočili preden bi jih poslali na novo lokacijo. Noč pred odhodom se je Grossi pogovarjal s Fredom in poskušal ugotoviti kaj naj naredi. Prosil ga je, naj mu da kakšen znak kaj si želi.
Naslednje jutro je po marince prišel helikopter. Bilo je hrupno in prašno, ko je Grossi na gležnju začutil znani dotik smrčka. Videl je, da je Freda strah, a je kljub vsemu stal ob njem.
Fred je potoval v potovalki, ki so jo marinci skrivali, da se ne bi razvedelo, da s seboj vozijo psa. Če bi ugotovili kaj se dogaja, bi Grossiju grozil zapor, Freda pa bi zagotovo uspavali.
Ko so prispeli v bazo, je Grossi Freda pretihotapil v prijateljev poltovornjak, med vožnjo pa je opazil znak DHL dostavne službe, ki je imela center v bližini njihove baze. Zvečer se je odpravil postaviti nekaj hipotetičnih vprašanj – kako bi lahko psa poslal v Ameriko, če bi ga na primer imel. Seveda so ga takoj spregledali in mu naročili naj pripelje pokazati psa. Fred je tudi njih takoj očaral!
Vendar Grossi ni imel časa, da bi uredil vse potrebne papirje in Freda poslal v Ameriko k svojim staršem, saj je bil prej poslan na novo misijo. DHL delavci so se strinjali, da bodo namesto njega popazili na Freda dokler se ne vrne.
Tokrat pa se Grossi skoraj ne bi vrnil. Na terenu ga je zadela raketa in utrpel je poškodbe glave. Ves čas, ko je ležal v bolnišnici je mislil na Freda in upal, da ga še vedno čaka pri DHL delavcih. Takoj, ko so ga spustili iz bolnišnice je odhitel na DHL. Ker Freda ni bilo nikjer, ga je začelo skrbeti. Nato pa je opazil delavce DHL, ki igrajo nogomet in med njimi Freda, ki se veselo podi za žogo.
Grossiju je uspelo najti veterinarja, ki je bil pripravljen pregledati Freda in urediti vse potrebne papirje za pot v Ameriko, vendar je bila pred Fredom in Grossijem še ena pomembna ovira. Fred ni mogel potovati brez boksa, ki ga Grossi nikakor ni mogel najti. Nekega dne pa je k njemu pristopil marinec in mu povedal, da je slišal za Freda in bi mu rad pomagal. Ker je delal v enoti z vojaškimi psi, je Grossiju priskrbel rezervni boks in Fred je lahko končno odpotoval v Ameriko.
Freda je prišla na letališče iskat Grossijeva družina, on sam pa se mu je pridružil tri mesece kasneje.
V spodnjem videu spoznajte Freda in Grossija!
U.S. Marine Brings Home A Stray Dog From AfghanistanThis guy was deployed in Afghanistan when he met a loving stray dog — and knew he had to find a way to get him back home 🐶💕
Posted by The Dodo on Saturday, December 17, 2016
Nina Bartol