S prispevkom želimo lastnikom psov in mačk predstaviti uporabne možnosti, zdaj tudi v Sloveniji uveljavljene diagnostične metode, ki jo opravljamo na naši kiniki za male živali. MR je neinvazivna, po do zdaj znanih podatkih zdravju živali popolnoma neškodljiva diagnostična tehnika, ki se uporablja predvsem za prikaz bolezenskih procesov v glavi, hrbtenici in sklepih.
Glede na izjemen napredek v spoznavanju degenerativnih, presnovnih, razvojnih, vnetnih, rakavih in žilnih bolezni ter poškodb živčnega sistema s pomočjo MR diagnostike smo se v sestavku omejili predvsem na predstavitev uporabnih prednosti in poteka te za žival neboleče preiskave.
Kako deluje?
Slikanje z magnetno resonanco je zahtevna medicinska metoda, za katero sta ameriški kemik Lauterbur in angleški fizik Mansfield po tridesetih letih raziskovalnega dela leta 2003 prejela Nobelovo nagrado za medicino.
Pri tej metodi izkoriščamo dejstvo, da se atomska jedra v magnetnem polju obnašajo podobno kot magnetna igla v kompasu. Kot se magnetna igla v magnetnem polju postavi v smer polja (v zemeljskem magnetnem polju se postavi v smeri sever-jug), se tudi osi vrtečih se atomskih jeder v zelo močnem magnetnem polju uredijo vzporedno. Pojav imenujemo jedrska magnetna resonanca. V MR diagnostiki se spremlja izključno obnašanje jeder vodikovih atomov, ki jih je v telesu največ. Z radiofrekventnim pulzom osi kroženja atomskih jeder odklonimo, ko pa ga izključimo, se osi spet uredijo vzporedno z magnetnim poljem. Jedra atomov v različnih tkivih se zaradi različnih pulznih zaporedij (sekvenc) različno hitro relaksirajo. Od vrste sekvence je odvisno, kakšno vrsto signala bomo dobili iz tkiva.
Občutljivi instrumenti v MR aparatu izmerijo inducirano napetost vrtečih se jeder vodika in njihove relaksacijske čase. Računalnik spremeni električne impulze v piksle in jih prikaže na ekranu. Različna tkiva torej ustvarjajo različno intenziteto – sivino slike. V MR diagnostiki govorimo o hiperintenziteti (bolj svetla slika) in hipointenziteti (bolj temna slika).
Slika: Primer prerezov preiskovanega dela telesa
O MR aparatu
Že ime naprave Vet-MR pove, da je naprava s svojo obliko in z vgrajeno programsko opremo prilagojena prav veterinarski uporabi. Predhodne meritve magnetizma okolja, vgradnjo in kalibracijo je izvedla proizvajalka naprave podjetja Esaote v sodelovanju z ljubljanskim podjetjem Septum. Naprava omogoča slikanje v nizkem magnetnem polju (0,2 Tesla). Nameščena je v faradejevi kletki v kletnih prostorih klinike, kjer je najmanj izpostavljena zunanjim elektromagnetnim silam.
Slika: Odprta cev MR naprave omogoča enostavno namestitev živali
Potek preiskave
Pred vsakim MR pregledom opravimo klinični pregled živali. Sledi natančen nevrološki pregled, s katerim lokaliziramo bolezensko spremembo ali poškodbo živčevja ter določimo mesto na telesu živali, ki ga bomo preiskali. Prizadeto področje slikamo z rentgenom. Po potrebi opravimo laboratorijske preglede krvi in urina, saj za MR slikanje porabimo dobro uro časa, med katerim mora biti žival v inhalacijski narkozi.
Žival uvedemo v splošno anestezijo in jo priključimo na aparat za inhalacijsko narkozo, ki se nahaja zunaj kletke, ki obdaja magnet. Narkoza je potrebna, da se žival med skeniranjem ne bi premikala. Telo živali na premični mizi s pomočjo različnih podlog, trakov in uteži namestimo popolnoma simetrično v tuljavo (angl. coil) in ga potisnemo v magnetno polje.
[members_only]
Slika: Pacient leži v odprtini aparata, ki ustvarja močno magnetno polje.
Skeniranje
Najprej opravimo orientacijsko sliko, s katero določimo pozicijo telesa in jo po potrebi še popravimo. Z drugo sliko (SCOUT) še enkrat preverimo pozicijo opazovanega organa ali njegovega dela v vseh ortogonalnih ravninah (vzdolžni, prečni in hrbtni) in prikažemo grobo sestavo opazovanih struktur.
Slika: Računalniško upravljanje MR preiskave
Sledi skeniranje po naprej določenem protokolu za posamezne telesne dele živali. Običajno najprej uporabimo sekvenci T1 in T2 v vseh ortogonalnih ravninah. Glede na pričakovane diferencialne diagnoze izberemo nadaljnje vrste sekvenc (aparat omogoča skupaj 28 različnih sekvenc in načinov slikanja) in debeline rezov (od enega milimetra naprej – običajno 3 do 5 milimetrov) v poljubnih ravninah. Čas skeniranja posamezne sekvence je odvisen od načina skeniranja in kakovosti slike (običajno okoli 10 minut). Predvsem pri sumu na tumorje je indicirano tudi slikanje s kontrastom, ki ga apliciramo živali v veno.
Izvidi so vidni na računalniškem zaslonu. Posamezne prereze telesa si ogledujemo s posebnim pripadajočim računalniškim programom, saj jih lahko ena preiskava obsega tudi več sto. Posnetke arhiviramo na zgoščenko in jih na željo lastnika ali veterinarja priložimo. Vse slike prav tako arhiviramo v računalniškem strežniku klinike.
Slika: Primer zdrsa medvretenčnega diska v ledvenokrižnem področju
Slika: Primer vnetega medvretenčnega diska
Postavitev diagnoze
Magnetna resonanca je torej diagnostična metoda izbora pri ugotavljanju patoloških dogajanj v mehkih tkivih glave in hrbtenice. O leziji pri MR govorimo o vsakem področju, kjer je signal drugačen kot običajno. Na podlagi ocene slik v vseh treh ravninah natančno določimo lokacijo, obseg in vpliv spremenjenih tkiv na okolna tkiva.
Zanima nas število lezij, njihova oblika, robovi, vraščenost, ugotavljamo prirojene ali pridobljene anomalije (na primer hidrocefalus, siringomielija in drugo), potrdimo tipe lezij: degenerativne (na primer starostna atrofija, degenerativna mielopatija, bolezni medvretenčnih diskov in drugo), tumorozne (na primer meningiomi, gliomi, metastaze in drugo), vnetne (na primer meningoencefalitis, diskospondilitis in drugo), žilne (infarkti, poškodbe, embolija diska in drugo) ter druge.
Na podlagi vseh zbranih podatkov postavimo razumno hipotezo o naravi lezije, ki je osnova za postavitev diagnoze ali morebitne nadaljnje diagnostične postopke, terapijo in prognozo.
Kdaj priporočamo MR preiskavo?
Najpogostejše indikacije za uporabo MR preiskave:
– pareza in paraliza nog zaradi bolezni medvretenčnih diskov, prirojenih anomalij in drugih bolezni hrbtenjače;
– bolečine v hrbtenici;
– epilepsija in krči;
– spremembe v obnašanju in gibanju;
– obolenje srednjega ušesa – vestibularni sindrom;
– slepota;
– deficit možganskih živcev – kombinacije centralnih kliničnih znakov;
– drugi nevrološki problemi;
– specialna neinvazivna diagnostika sklepov.
Prednosti MR preiskave
MR je diagnostika izbora za ugotavljanje bolezenskih sprememb v možganih in hrbtenjači. Zaradi možnih poškodb hrbtenjače in nevarnosti nastopa epileptičnih napadov je MR popolnoma nadomestila RTG kontrastno slikanje hrbteničnega kanala – mielografijo.
Na področju nevrologije zagotavlja MR diagnostika v primerjavi z računalniško tomografijo – CT neprimerljivo boljši vpogled v patološko dogajanje. Ob tem pa žival ni izpostavljena močni RTG radiaciji.
Prednosti MR v primerjavi z računalniško tomografijo (CT) so naslednje:
- MR daje večji kontrast med različnimi vrstami mehkih tkiv.
- MRI locira spremembe v treh ravninah, iz katerih si ustvarimo tridimenzionalno predstavo.
- MRI ustvarja sliko z neškodljivim magnetnim poljem, CT z močno radiacijo.
- MRI pokriva 60–70 odstotkov patologije, CT 30–40 odstotkov (predvsem kosti).
Ob pojavu katerega od naštetih bolezenskih znakov se s svojim veterinarjem posvetujte o možnosti natančne diagnostike z MR preiskavo.
[/members_only]
mag. Izidor Trstenjak, dr. vet. med.
Objavljeno v peti številki revije Kužek
 za pse in mačke. S prispevkom želimo lastnikom psov in mačk predstaviti uporabne možnosti, zdaj tudi v Sloveniji uveljavljene diagnostične metode, ki jo opravljamo na naši kiniki za male živali. MR je neinvazivna, po do zdaj znanih podatkih zdravju živali popolnoma neškodljiva diagnostična tehnika.){kind=link}