Primeren za:
- Družine.
- Aktivne posameznike.
Na kratko o suseškem španjelu:
- Inteligenten.
- Veliko laja.
Posebne zahteve:
- Uravnotežena prehrana.
- Rahle kosti.
- Hoja po stopnicah v mladosti je odsvetovana.
Zgodovina
Domovina suseškega španjela je Velika Britanija, natančneje mesto Sussex. Pasma sega v 18. stoletje. Nekoč so jih uporabljali za lov, saj so zaradi svoje konstitucije zelo primerni za lov po nizkem grmičevju. Uporabljali so jih tudi pri delu. V času druge svetovne vojne je bilo zabeleženih le 10 posameznikov te pasme. In ravno zato so skoraj izumrli, a so pasmo kasneje obudili. Danes je suseški španjel predvsem družinski pes, ki je med bolj priljubljenimi pasmami v ZDA.
Videz
Telo suseškega španjela je kompaktno, nizko in dolgo. V višino dosežejo od 33 do 38 cm. Teža se giblje med 11 in 15 kg. Življenjska doba je med 10 in 13 let. Spadajo med majhne pasme psov. Dlaka je gosta, rahlo valovita, svilena in srednje dolga. Barva dlake, ki se popolnoma razvije šele v odrasli dobi, je jetrna z zlatim odtenkom in zlatimi konicami. Dlaka vsake toliko zmerno do obilno odpada.
Zdravje in nega
Pasma je poznana po tem, da jo pesti nekaj težav. To so večinoma težave s krhkimi kostmi, zato je v mladosti potrebno dodajanje kalcija. Pojavljajo se še vnetja ušes, težave s hrbtenico in bolezni srca. Zaradi pravilnega razvoja kosti se pri mladičkih odsvetuje hoja po stopnicah. Ker so nagnjeni k debelosti, je pomembno vzdrževati uravnoteženo prehrano. Nega obsega redno krtačenje, da se ne ustvarijo vozlji, ki jih je težko odstraniti. Redno čiščenje ušes in kopanje po potrebi, da ne uničimo naravne zaščite kože in dlake.
Temperament
Po naravi so suseški španjeli igrivi, nežni, zvesti, norčavi, dobri čuvaji, prilagodljivi, energični in veseli. Če jih ne vzgajamo od malih nog, lahko postanejo leni, samosvoji in trmasti. Zanimivo je, da se suseški španjeli močno slinijo in veliko lajajo. So dobri čuvaji, saj so do tujcev zadržani in zmeraj branijo svojo družino. Obožujejo otroke in igro z njimi. Prav tako se dobro razumejo z ostalimi živalmi, če so pravilno in pravočasno socializirani. Vseeno pa previdnost ni odveč, posebno v bližini manjših živali, kot so ptice ali hrčki, saj imajo razvit močan lovski nagon. Ta pasma potrebuje veliko gibanja in aktivnosti. Skrbnik mora biti prijazen, neagresiven, dosleden in izkušen. Običajno se hitro učijo in obožujejo razne miselne in telesne naloge. Radi so v družbi, zato potrebujejo skrbnika z aktivnim življenjem.
Drobne Deja
